Pomen in vloga kočevskega gasilstva v luči mednarodnega dneva gasilcev

4. maja goduje sveti Florijan, zavetnik gasilcev. Zato ta dan obeležujemo tudi mednarodni dan gasilcev. Gasilstvo je ena najbolj nepogrešljivih in časti vrednih dejavnosti, ki se izvaja v poklicni ali, v Sloveniji še veliko bolj množično, prostovoljni obliki. Gasilci so najpogosteje tisti junaki, ki prvi prispejo na kraj nesreče in prizorišče med zadnjimi zapustijo. Na gasilce Gasilske zveze Kočevje ter vseh prostovoljnih gasilskih društev iz Kočevja in okolice smo lahko upravičeno izjemno ponosni. Vsakodnevno namreč z vrhunskimi nesebičnimi intervencijami skrbijo za varnost vseh občanov in za zaščito javne in zasebne lastnine ter objektov.

Še posebej pa se je izjemna pripravljenost in usposobljenost kočevskih gasilcev izkazala ob zgodovinski intervenciji pri največji delovni nesreči v zgodovini samostojne Slovenije, eksploziji v podjetju Melamin, kjer so v sodelovanju z ostalimi pristojnimi službami preprečili tragedijo neslutenih razsežnosti. Ob njihovem prazniku smo obiskali poveljnika Gasilske zveze Kočevje in predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Kočevje Igorja Kaliniča, s katerim smo osvetlili zgodovino tukajšnjega gasilstva ter vlogo in položaj te plemenite dejavnosti na našem območju oz. v kočevski lokalni skupnosti.

»Gasilstvo ima na Kočevskem zelo dolgo in bogato zgodovino, saj smo aktivni že več kot 140 let. Vanj se vključujejo tako prostovoljni, operativni gasilci, kot tudi mladina, ki to tradicijo podaljšuje in neguje. V skladu z običaji ter navadami, ki nas spremljajo že skoraj 150 let, vsako leto praznujemo god svetega Florijana, zavetnika gasilcev. Tukajšnji gasilci se tradicionalno ob tem dnevu udeležimo maše v kočevski, pa tudi v drugih cerkvah, denimo v Predgradu, Livoldu, Fari itd. Skratka na vseh lokacijah, kjer smo vsakodnevno aktivni. Gre za ohranjanje tradicije, našemu zavetniku pa se zahvalimo za varno in dobro delo v preteklosti ter se mu priporočimo tudi za takšno prihodnost.«

»Prostovoljno gasilstvo združuje celotno lokalno skupnost, zato je ta praznik tudi lepa priložnost, da se še močneje povežemo z občani. Vedno pripravimo slavnostni sprejem, ki je namenjen krajanom in krajankam, da jim pokažemo, da smo tukaj zanje in smo pomemben del naše skupnosti. Skupaj sobivamo in soustvarjamo podobo našega območja, kar je edini pravi način za razvoj gasilstva, lokalne skupnosti in družbe nasploh. 4. maj je torej dan, ko se gasilci ter domačini združimo, smo solidarni in se povežemo za dobrobit lokalne skupnosti, za prostovoljstvo, delo in pomoč sočloveku.«

»Naše vezi z lokalno skupnostjo so zelo močne in trdne. Predvsem v manjših skupnostih, zlasti na vaseh, gasilska društva predstavljajo ključno središče dogajanja in najrazličnejših aktivnosti. Mnogi gasilski domovi služijo hkrati tudi kot vaški domovi, kar že samo po sebi pove, da gre za stičišče ljudi vseh generacij. Na podeželju praktično ni moč najti hiše, v kateri ne bi živel vsaj en gasilec. Gasilska tradicija se tako prenaša iz roda v rod. Vključevanje mladih, ki že v zgodnjih letih dobijo občutek za solidarnost, tovarištvo in spoštovanje ter pridobijo različna specifična znanja in veščine, pa je pri vsem tem ključnega pomena.«

»Vedno rad primerjam, da smo gasilci kot nekakšno ”lepilo”, ki drži skupaj različne deležnike v lokalni skupnosti, pa naj gre za posameznike, prostovoljna društva, takšne in drugačne institucije ali šole. Prav s slednjimi še posebej aktivno sodelujemo pri razvojnih projektih ter organiziramo dneve odprtih vrat, kjer predstavljamo gasilska vozila in ostalo opremo ter principe našega delovanja. Mlade gasilce redno izobražujemo in vključujemo v tekmovanja v teoretičnih kvizih, orientaciji in v ”prava” gasilska tekmovanja, na katerih z vodo iz gasilskih cevi tekmovalci zbijajo tarče. Takšno povezovanje poteka kontinuirano skozi celotno leto, kakovostno delo z mladino pa se pozna tako pri dobrih rezultatih, ki jih dosegajo na tekmah, kot tudi pri njihovem odnosu do gasilskih vrednot.«