Okrogla miza kočevskih dijakov o pomenu in izzivih tukajšnjih gozdov

Dijaki 3. letnika Gimnazije in srednje šole Kočevje, ki so v minulih dveh šolskih letih ustvarjali v okviru okoljsko obarvanega interdisciplinarnega tematskega sklopa Greta, so organizirali in vodili okroglo mizo o pomenu in izzivih gozda z naslovom Komu pripada kočevski gozd. Sodelujoči dijaki, bilo jih je kar 17, so prevzeli in odigrali vloge ključnih deležnikov na področju upravljanja z gozdovi v naši lokalni skupnosti. Javnosti so na ta način predstavili široko znanje o gozdu, njegovih značilnosti in prebivalcih ter opravljanju z njim, ki so ga pridobili skozi dvoletno aktivno delo na tem področju. Okrogla miza je potekala v sodelovanju s Festivalom lesa.

»Dijaki so se z gozdom ukvarjali na različne načine. Ni šlo za klasično, pač pa za raziskovalno in sodelovalno učenje, projektno delo in avtentične naloge. Skozi ta proces so dijaki spoznavali, v kakšnem stanju je kočevski gozd in kaj ga ogroža, obenem pa so preko izzivov, ki so jih sami pripravili, iskali možne rešitve zanj. Okrogla miza je predstavljala končni izdelek, kjer so pokazali vse znanje, ki so ga pridobili v dveh letih. Dogodek je bil zasnovan kot simulacija, saj so dijaki prevzeli vloge različnih strokovnjakov, od raziskovalcev Gozdarskega inštituta do strokovnjakov Zavoda za gozdove, direktorja družbe Slovenski državni gozdovi, gobarjev, zeliščarjev, turističnih ponudnikov in manjših lastnikov gozdov,« nam je pojasnila koordinatorica ITS-a Greta Mojca Adamič Varga.

»V ospredju je bilo vprašanje kako ostati v objemu vitalnih kočevskih gozdov. Mladi so razpravljali tudi o tem, ali gozd pripada lastnikom, strokovnjakom, gozdarjem, raziskovalcem, ljubiteljem ali turističnim organizacijam. Povezali smo naravoslovne predmete – biologijo, kemijo in geografijo. Podporno vlogo sta imeli slovenščina in angleščina, slednja predvsem z vidika usvajanja strokovnega besedišča. Vključena je bila tudi informatika, ki jo danes potrebujemo za pripravo vsake računalniške predstavitve. Dijaki so ugotovili, da na Kočevskem gozd pogosto jemljemo kot samoumevnega. Z delom pri tem projektu so ponotranjili dejansko vlogo gozda pri nas. Predvsem pa so spoznali, da smo v gozdu le obiskovalci in da moramo z njim ravnati premišljeno in odgovorno.«

»Z delom smo pričeli že na začetku drugega letnika, ko smo oblikovali ITS Gozd. Že takrat smo se začeli pripravljati na okroglo mizo, na kateri smo predstavili vse ure učenja in raziskovanja. Velik poudarek je bil na terenskemu delu; delali smo analize tal in vode ter jih preučevali v šolskem laboratoriju. Preko mikroskopiranja smo spoznavali še različne mikroorganizme v zemlji, pisali pa smo tudi eseje in pripravljali predstavitve. Z okroglo mizo smo se aktivneje ukvarjali zadnjih nekaj tednov. Vsak se je pripravil na igranje svoje vloge, sama pa sem bila moderatorka,« je dodala gimnazijka Ajda Bartolme.

»Rekla bi, da gozd pripada vsem tistim, ki ga redno obiskujemo, čuvamo in spoštujemo. Pestijo ga različni problemi kot so odpadki, poškodovana drevesa, vožnja po neoznačenih poteh ipd. Zato je pomembno, da ljudi ozaveščamo o odgovornem ravnanju z njim, saj bomo le tako ohranili zdrave gozdove za našo prihodnost in naslednje generacije. Projektno delo mi je bolj všeč kot klasičen pouk, saj obsega veliko več praktičnih in terenskih aktivnosti. Tudi ko smo bili v učilnicah, smo si vedno izmenjevali mnenja, si pomagali in razvijali lastna stališča. Ni bilo kot pri navadnem pouku, ko samo sledimo razlagi, ampak smo aktivno razvijali svoje znanje o gozdu.«

»Všeč mi je bilo predvsem to, da smo na okrogli mizi odigrali vloge vseh najpomembnejših deležnikov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z gozdom. Tako tistih, ki ga uporabljajo za osebne namene, kot tudi tistih, ki ga uporabljajo za namene države. Najprej smo predstavili njihove vloge in glavna stališča, nato pa smo si zastavljali ključna vprašanja in razpravljali o najbolj aktualnih težavah, ki pestijo (tukajšnje) gozdove, npr. divjih odlagališčih, čezmernem nabiranju plodov in prekomerni sečnji dreves. Prepričan sem, da po dveh letih spoznavanja z gozdom zdaj tudi sam v njem opazim bistveno več podrobnosti kot prej, ko sem ga obiskoval le laično,« pa pravi dijak Viktor Bleszkany.

»Sam sem preučeval zlasti vpliv tujerodnih vrst rastlin in gliv. Z raziskovanjem na spletu, pogovori s strokovnjaki ter dopisovanjem z različnimi zavodi, organizacijami in ustanovami sem se naučil v gozdu veliko hitreje prepoznati različne drevesne in rastlinske vrste. Že na podlagi osnovnih informacij lahko prepoznamo tiste vrste, ki vplivajo na ekosistem, pa tudi tiste, ki jih večina ljudi med hojo po gozdu sploh ne opazi. Ključno vlogo je imelo tudi aktivno sodelovanje z našimi profesoricami. Bile so prisotne na terenskih vajah, nas učile analizirati ter nam podelile številne strokovne nasvete.«