Mladi kočevski športniki na Poljskem postali podprvaki Iger prijateljstva

Med 22. in 25. majem so v poljskem mestu Pniewy potekale letošnje tradicionalne mednarodne Igre prijateljstva. Kot je že v navadi, se jih je udeležila tudi delegacija mladih športnikov iz Kočevja, ki se je v tekmovalnem smislu odlično odrezala, saj je, čeprav je nesrečno ostala celo brez končne zmage, osvojila odlično drugo mesto. Zmago je naposled slavilo moštvo iz Oer-Erkenschwicka, mladi kočevski športniki pa so se vrnili domov polni lepih vtisov in bogatejši za prijetno mednarodno izkušnjo, ki jim je poleg rezultatskega uspeha prinesla tudi številna nova poznanstva.

Začetki mednarodnih Iger prijateljstva segajo v leto 1993, ko so se v okviru športnih bojev prvič povezala partnerska mesta iz vse Evrope. Ta lepa tradicija se je nato neprekinjeno nadaljevala vse do danes. Gre za prav posebna tekmovanja, ki jih odlikuje zlasti duh sodelovanja in povezovanja. Zato v ospredju ni zmagovanje, temveč prijateljstva in druge vezi, ki se stkejo med sodelujočimi mesti ter posameznimi tekmovalci. Posebnost teh tekmovanj je tudi t. i. županova igra, v kateri se v specifičnih ročnih spretnostih pomerijo župani vseh mest udeležencev.

»Kočevje na Igrah prijateljstva sodeluje že od samega začetka. Igre potekajo vsaki dve leti in vedno z veseljem nanje pošljemo svojo delegacijo mladih športnikov. Tokratno je tvorilo 19 mladih športnikov, fantov in deklet iz različnih kočevskih športnih klubov. Spremljala sta jih dva mentorja, Boštjan Majcen in Miha Vidervol iz Nogometnega kluba Kočevje, kot vedno pa so bili del delegacije tudi predstavniki Občine Kočevje, na čelu z županom, in zavoda za šport. Mladi Kočevci so zelo ponosno in borbeno predstavljali ne le naše mesto, pač pa tudi Slovenijo,« je pojasnil direktor Javnega zavoda za šport Občine Kočevje in član delegacije Vladimir Komljenović.

»Organizacija in potek iger sta vedno povsem prepuščena mestu gostitelju. Bivali smo v dijaškem domu, kjer je bilo kakovostno poskrbljeno za prehrano, v športni dvorani pa so bili na voljo vsi potrebni pogoji za dobro pripravo na tekmovanje. Naša delegacija je na Poljsko prispela že v petek, tekmovanje pa je bilo na sporedu šele v nedeljo. Zato so organizatorji poskrbeli tudi za celovit spremljevalni program. Organizirani so bili izleti v naravi ter obiski muzejev in drugih kulturno-umetniških ustanov, mladi pa so se lahko zabavali tudi ob plesu. Osrednji namen iger namreč ni končni vrstni red ekip, pač pa predvsem navezovanje medsebojnih prijateljskih stikov in vezi, tako med mesti, ki sodelujejo, kot tudi med mladimi udeleženci.«

»Gre za prireditev po vzoru nekdanjih Iger brez meja. To torej ni tekmovanje v običajnih športnih disciplinah, ki smo jih vajeni, pač pa si vsak organizator izmisli unikatne, zabavne, pogosto pa tudi povsem netipične discipline. Tokrat smo imeli recimo vlečenje in nalaganje kočije ter metanje medicinske žoge, župani pa so se pomerili v žaganju drevesnih debel. Vse delegacije so sicer o izboru disciplin predhodno obveščene, da jim lahko pravočasno prilagodijo priprave in izbor tekmovalcev. Seveda pa morajo biti igre prilagojene starosti in zmožnostim udeležencev, da denimo niso fizično prezahtevne. Za vsako disciplino se tudi določi, koliko članov posamezne ekipe v njej tekmuje.«

»Izbor članov tokratne delegacije je opravil Boštjan Majcen, ki je mlade športnike ”nabral” po različnih kočevskih klubih. Načrtno so bili izbrani tisti, ki so vrhunsko fizično pripravljeni in se dobro znajdejo pod pritiskom, ki ga prinašajo mednarodna športna tekmovanja. Seveda pa so morali le-ti izkazati tudi zanimanje za udeležbo, saj je šlo le za večdnevno bivanje v tujini. Naša delegacija je bila z drugim mestom sicer zelo zadovoljna, res pa je, da smo imeli kar nekaj športne smole, ki nam je odnesla celo končno zmago. Sprva je prišlo do določenih težav pri merjenju rezultatov v našo škodo, nato pa nam ni šlo na roko niti dejstvo, da so se organizatorji tokrat izjemoma odločili, da tekmovanje županov ne bo sodilo v skupni seštevek. Naš župan je namreč s prednostjo več kot minute krepko premagal vse ostale župane v žaganju debla. Kljub temu pa je za vsemi nami še ena izjemna in nepozabna izkušnja.«