Nacionalni dan branja – prvi državni praznik, posvečen knjigam in bralni kulturi

Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za kulturo 5. marec razglasila za nacionalni dan branja. Pobudniki takšnega predloga so bili Bralno društvo Slovenije, Andragoški center Slovenije in številni drugi akterji, ki že vrsto let sistematično delujejo na področju bralne kulture. Namen novega državnega praznika je okrepiti sistematično spodbujanje bralne pismenosti in bralnih navad ter preprečiti zaskrbljujoč trend njihovega upadanja pri državljanih vseh generacij, še posebej mladih. Izbira datuma praznika, ki sicer ni dela prost dan, ni bila naključna. 5. marec je bil namreč izbran v počastitev rojstnega dne dr. Mance Košir, znane novinarke, publicistke in velike ambasadorke branja.

Ob današnjem dnevu, ko obeležujemo prvi slovenski praznik, posvečen knjigam in branju, nas je zanimalo, kakšne so bralne navade Kočevcev, kako je z bralno pismenostjo na našem območju in ali drži, da danes mladi le redko zahajajo v knjižnice ter vzamejo v roke knjige v klasični, nedigitalni obliki. Za odgovore na omenjena in druga pomembna vprašanja v zvezi s to, v današnjem času še kako perečo tematiko, smo se obrnili na direktorico Knjižnice Kočevje Cirilo Pekico.

»Knjižnica Kočevje ima glede na redko poseljenost našega območja razmeroma veliko članov, več kot 3400, ki našo ustanovo redno obiskujejo. Če malce posplošimo, je skoraj vsak četrti prebivalec Kočevske član naše knjižnice. Če vzamemo povprečje, si občan na leto izposodi okoli 30 knjig, kar je povsem primerljivo s slovenskim povprečjem oziroma je celo malo nad njim. Kočevje ima bogato bralno tradicijo in zanimanje za knjige na našem območju, kljub nezadržnemu vzponu spletnih omrežij in digitalnih knjig, ostaja, še posebej, ko gre za kakovostne knjige. Se pa bralne navade nedvomno spreminjajo, zato imamo knjižnice še toliko pomembnejšo vlogo krepitve bralne kulture.«

»Tudi mladi še vedno berejo, res pa je, da v drugačni obliki kot nekoč. Glede na to, da smo v naši knjižnici pripravili več kot sto dogodkov, na takšen ali drugačen način povezanih s knjigami in branjem, ki se jih je skupno udeležilo skoraj 9 tisoč otrok in mladostnikov, bi bilo krivično trditi, da mladih knjige ne zanimajo. Moramo pa razumeti, da še toliko bolj kot odrasli živijo v digitalnem svetu, zato se moramo močneje boriti za njihovo pozornost. Ravno knjižnični dogodki, na katerih mladim približamo svet knjig in branja na njim zanimiv način, pri tem igrajo ključno vlogo. Branje pa morajo poleg knjižnic kot temeljno vrednoto v vsakem lokalnem okolju poudarjati tudi druge ustanove, zlasti vrtci in šole. Zato tudi z njimi preko različnih projektov skozi celo leto redno sodelujemo. Mladi morajo branje dojemati kot vrednoto, ki jim širi obzorja in krepi znanje.«

»Nacionalni dan branja je izjemno pomembna pobuda, saj neposredno vpliva tudi na tiste, ki še niso redni bralci, in tiste, ki so nekoč veliko brali, a so nato iz različnih razlogov to dejavnost opustili. Sporoča jim, naj (znova) posežejo po knjigah. Osveščanje javnosti o pomenu branja je ključno, vseslovenska akcija pa je še posebno vabilo vsem, da zavijejo v knjižnico. Tudi pri nas smo za prvi slovenski bralni praznik načrtovali odmevno gostovanje znanega diplomata, ki pa je žal udeležbo tik pred zdajci odpovedal, zato nam v kratkem času, ki nam je ostal na razpolago, ni uspelo najti primerne zamenjave. V marcu, ki je posvečen bralni pismenosti, pa kljub temu pripravljamo t. i. Oljkine knjižnične klepete. Šlo bo za niz štirih dopoldanskih strokovnih pogovorov o pomenu knjig, branja in širjenja pisane besede med ljudmi vseh generacij, ki bodo ob 9. uri potekali v torkovih terminih 10., 17., 24. in 31. marca.«