Kočevec Jaka Kordiš prejemnik prestižne študentske Prešernove nagrade

Uspešnemu kočevskemu študentu Jaki Kordišu je uspel veliki preboj na področju industrijskega oblikovanja, saj je postal prejemnik kar treh prestižnih nagrad na tem področju, ki ga tudi študira. Študent 2. letnika magistrskega študija industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je za študijsko nalogo oblikovanja interierja v prostoru nekdanje ljubljanske samopostrežne restavracije Emona, današnje lokacije podjetja Zara, prejel nagrado Big See Perspektivni 2025 – interier, za odmevni spekulativni oblikovalski projekt Kaj ostane?, ki ga je s soavtorji predstavljal tudi v slovitem New Yorku, pa je bil nagrajen s priznanjem Perspektivni 2025 – industrijsko oblikovanje. To pa še ni vse, za drugega od omenjenih projektov je namreč prejel tudi prestižno Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za študijsko leto 2024/25. Jaka, ki bo letos dopolnil 25 let, prihaja iz Slovenske vasi, uspešno akademsko pot pa je pričel na Fakulteti za elektrotehniko. Dodiplomski študij je zaključil na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Kar nas še posebej veseli in dela še dodatno ponosne, pa je dejstvo, da gre tudi za našega občasnega sodelavca, ki je TV Kočevje pomagal izpeljati številne pomembne projekte.

Leto 2025 je bilo posvečeno arhitektu Marjanu Šorliju, zato je bila pri predmetu interier razpisana študijska naloga oblikovanja interierja v prostoru, kjer so po načrtih tega arhitekta leta 1963 odprli samopostrežno restavracijo Emona. Takrat še študenta prvega letnika podiplomskega študija Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Oddelka industrijskega oblikovanja, Maša Kralj in Jaka Kordiš sta oblikovala vsak svojo vizijo tega javnega prostora. Oba projekta sta presežka tako v smislu programske kot tudi likovne vrednosti. Jaka si je prostor zamislil kot center urbanih športov, rolkanja in rolanja, usmeril se je torej k problematiki adrenalinskih športnikov, ki so jih iz središča mesta potisnili na obrobje. Vzporedno ob oblikovanju oz. projektiranju interierja se je s strastjo industrijskega arheologa lotil tudi popolne rekonstrukcije Šorlijevega stola, ki ga je ta zasnoval za Mestno kavarno in slaščičarno v Kranju.

Kaj ostane? je spekulativni oblikovalski projekt na področju biodizajna, ki se odziva na okoljske in čustvene posledice dojemanja ter upravljanja pokopavanj. Današnje prakse pokopa in kremacije pogosto temeljijo na izčrpavajočih se materialih – kovinah, plastiki in eksotičnem lesu, ki telo ločijo od naravnih ciklov razkroja in obnove. S soavtorjema Maticem Lesjakom in Črtom Štrubljem se je Jaka zato spraševal: »Kaj, če bi namesto ustvarjanja odpadkov z obstoječimi praksami, telesu dovolili, da se kot material vrne vase?« S preoblikovanjem krvi in las v biorazgradljiv kompozit so ustvarili žaro, ki telo vrne zemlji. Projekt, ki temelji na materialnih eksperimentih in spekulativnem oblikovanju je predlagal premišljeno spremembo: način žalovanja s ponižnostjo, oblikovanja s skrbjo in ponovnega razmisleka o tem, kaj puščamo za seboj, ko življenje mine. Za razliko od tradicionalnih žar ta material ne zahteva rudarjenja, žganja ali sintetičnih veziv, pač pa je zasnovan za dopolnitev vračanja telesa v naravni krog razpada in nadaljnjega kroženja surovin. Projekt, ki je sprožil dialog na tem občutljivem področju in je temeljil tudi na medicini, etiki in različnih verskih pogledih na svet, je odprl tudi prostor za razmislek o našem odnosu do smrti, žalovanja in dediščine, ki jo zapuščamo.

Jaka je z omenjenim projektom med 10. in 12. junijem 2025 skupaj s kolegoma ljubljansko akademijo predstavjal mednarodnem tekmovanju in razstavi Biodesign Challenge Summit 2025, ki sta potekala na Parsons School of Design in v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku. Gre za mednarodni interdisciplinarni izobraževalni program, ki študente spodbuja k ustvarjanju projektov, ki povezujejo umetnost, oblikovanje in biotehnologijo. Vsako leto se zaključi s tekmovanjem v New Yorku, na katerem ekipe predstavijo svoje ideje več kot 40 sodnikom iz svetovne industrije, akademske sfere in umetnosti. Avtorji slovenskega projekta so dobili priložnost, da se pomerijo z ekipami iz 45 šol z vsega sveta. Čeprav se Jakovi ekipi ni uspelo uvrstiti v veliki finale najboljših 8 projektov, sta že uvrstitev na tako elitno tekmovanje in dejstvo, da je projekt, ki na precej izzivalen način premika meje dojemanja in mišljenja, pritegnil veliko pozornosti mednarodne strokovne javnosti, izjemna dosežka.

»Na področju industrijskega oblikovanja se vsekakor vidim na poklicni poti, čeprav me zelo zanima tudi oblikovanje iz lesa. Načrtujem, da bom v bližnji prihodnosti za kakšno leto odšel nabirati dragocene izkušnje in dodatna znanja v tujino, a se na dolgi rok nameravam vrniti in graditi kariero v Sloveniji. Priznanja, ki sem jih prejel, še posebej prestižna študentska Prešernova nagrada, mi pomenijo predvsem potrditev dobrega dela in veliko dodatno motivacijo za projekte, ki me še čakajo. Hkrati pa moram izpostaviti, da čeprav sem nagrade prejel kot posameznik, to nikakor ni bi bilo izključno moje samostojno delo, pač pa delo celotne ekipe študentov, s katerimi sem sodeloval,« strne Jaka Kordiš. V uredništvu naše televizije se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo za dolgoletno plodno sodelovanje in mu želimo še veliko uspehov tako na izobraževalni kot tudi na poklicni poti.