Edinstvena mednarodna Etno Histeria zajela tudi Radence in Kolpo

Etno Histeria je edinstven mednarodni projekt, ki poteka že vse od leta 2003. Vsako poletje se v sklopu le-tega vzpostavi mednarodna skupina 50 do 100 vrhunskih glasbenikov iz mnogih držav z vseh kontinentov, ki po posluhu ustvarijo približno uro in pol dolg raznolik glasbeni program, ki temelji na improvizaciji in učenju glasbenikov drug od drugega. Večino programa tvorijo ljudske skladbe in napevi, značilni za države, iz katerih glasbeniki prihajajo. Po enem tednu intenzivnega spoznavanja in skupnih vaj se orkester odpravi na koncertno turnejo po Sloveniji. Eden takšnih nastopov se je v ponedeljek zgodil tudi na idilični lokaciji v naši bližini, v Radencih ob reki Kolpi.

Unikatni glasbeno-družbeni projekt se je na pobudo skupine umetnikov na čelu z idejnim vodjo, priznanim gledališkim igralcem in lutkarjem Matijo Solcetom, razvil v slovenski Istri. Sprva je šlo le za manjše srečanje ljubiteljev etno glasbe v Truškah, ki pa je z leti preraslo v obsežno mednarodno glasbeno sodelovanje, v okviru katerega se je naposled rodil tudi znani festival Plavajoči grad. V zadnjih letih je projekt dobil še močno družbeno in humanitarno noto, saj so vanj aktivno vključeni tudi glasbeni ustvarjalci iz Gaze. Še posebej pa se je okrepil po tragični smrti 10-letne deklice Sare Hamed Elkarnavi, članice palestinskega zbora, ki bi morala nastopiti kot del orkestra.

»Nismo pričakovali, da se bo v Radencih zbralo toliko ljudi. Najbolj nam je všeč, ko začnemo igrati in se obiskovalci med tem spontano nabirajo. Počutili smo se zelo domače, kot bi bili tu že nekaj dni. Tokratno skupino tvorijo glasbeniki iz 22 držav, od Čila do Indije. Zastopane so praktično vse generacije, saj ima najmlajši član 13, najstarejši pa 60 let. Vsak sodelujoči vnese edinstven pristop in vplete lastno glasbeno znanje. Glasbeniki prihajajo z različnih področij, nekateri igrajo klasično glasbo, drugi jazz itd. Na enotedenskih skupnih pripravah se spoznamo in pripravimo nekaj spontanih ”generalk”, na katerih sicer v osnovi zastavimo program, ki ga nato izvajamo na koncertih. Vendar pa veliko sloni tudi na spontanosti in trenutnem navdihu. Nekdo prične, ostali pa ga ”ujamemo” in nastane, kar pač nastane,« je pojasnil oče projekta Matija Solce.

»V bistvu gre za neprekinjeno ustvarjanje in preigravanje glasbe. Nenehno prehajamo med ”sproščenimi vajami” in ”resnim nastopom”, kar za glasbenike in občinstvo pomeni intenzivno glasbeno izkušnjo. Veliko potujemo, saj si nastopi sledijo vsak dan, tako da je večkrat tudi naporno. Sem doktor lutkarstva in poučujem na univerzi v Pragi, tako da je takšen način življenja bistveno drugačen od mojega vsakdana, kar pa mi zelo godi. Obšel sem že dobršen del sveta, toda takšne glasbene energije nisem zasledil nikjer drugje. Pogosto malo spimo, le po kakšne tri, štiri ure. Na današnjem nastopu sem preizkusil tudi novo harmoniko, ki je precej težja od prejšnje, tako sem se malce lovil. Vendar je na koncu ves trud vedno poplačan, ko vidimo zadovoljne obraze občinstva, ki se ima na naših nastopih lepo.«

»Etno Histeria je skozi leta postala že dobro znana, zato je nikoli posebej ne oglašujemo. Ker je glasbenikov, ki želijo sodelovati, vsako leto preprosto preveč, moramo žal narediti vsaj manjšo selekcijo. Letos smo tako izven orkestra pustili okoli 10 glasbenikov, kar pa je pravzaprav malo, saj smo jih v preteklih letih kdaj tudi po 100. Načeloma pa smo zelo odprti in veseli vsakega, ki ima dovolj znanja, da se nam pridruži. Radi sodelujemo tudi z otroci, četudi morda glasbeno še niso na najvišjem nivoju. Vse temelji na kompromisu, kar pomeni, da si prizadevamo vključiti čim več različnih ljudi, ki jim poiščemo skupni imenovalec.«

»Letošnja turneja vključuje tudi koncerte solidarnosti z Gazo. S tem nesrečnim območjem smo že leta tesno povezani. Vzdržujemo redne stike s palestinskimi glasbeniki, z namenom, da jim ponudimo platformo za sodelovanje, povezovanje in izražanje skozi glasbo. Kolikor razmere dopuščajo, z njimi snujemo tudi različne skupne projekte. Upamo, da se bomo lahko čim prej tudi srečali in skupaj zaigrali. To so ljudje kot vsi mi. Njihovi kreativnost, angažma in entuziazem so resnično navdihujoči. Kar doživljajo, ni le politična kriza, pač pa tudi globoka družbena, solidarna in konceptualna kriza. Kar nekaj glasbenikov, s katerimi smo skozi leta sodelovali, je žal že izgubilo življenje. To nas izredno žalosti, hkrati pa nas dela še bolj angažirane, da pomagamo po najboljših močeh.«

»Upamo, da se bomo na to ali katero drugo prizorišče ob čudoviti reki Kolpi vrnili tudi naslednje leto, saj smo letos res uživali v ambientu in med tukajšnjimi ljudmi. Vsi so bili zelo ustrežljivi ter pripravljeni na pomoč in sodelovanje. To je tudi najbolj pomembno in tega ne nadomesti nikakršen honorar. Vsi glasbeniki so resnično uživali in bodo te lepe občutke ter spomine odnesli s seboj v države, iz katerih prihajajo. S tem pa bodo širili tudi sporočilo o glasbi, Radencih in Kolpi. Z nastopi smo sicer pričeli v Kopru, nadaljevali pa v Marezigah in na Gradu Snežnik. Sedaj pa potujemo še v Celje, Maribor, Sežano in Ljubljano, preden tradicionalno zaključimo na festivalu Plavajoči grad.«