Connect with us

ZDRAVSTVENE NOVIČKE

Pomen in tradicija krvodajalstva na Kočevskem

Avatar

Objavljeno

dne

Vir fotografij: Rdeči križ Kočevje

Krvodajalstvo je ena najbolj plemenitih in življenjsko pomembnih človeških dejavnosti. Rdeči križ Slovenije krvodajalske akcije po celotni državi organizira že vse od davnega leta 1953. V Sloveniji redno daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Da se zadosti zdravstvenim potrebam, je vsak delovni dan potrebnih med 350 in 400 krvodajalcev. Na leto se v Sloveniji v povprečju zbere okoli 40 tisoč litrov krvi, kar zadošča potrebam slovenskega zdravstva. Letno se na krvodajalske akcije v Sloveniji prijavi okrog 90 tisoč darovalcev, pri čemer dve tretjini predstavljajo moški, tretjino pa ženske.

Krvodajalstvo ima dolgo in bogato tradicijo tudi na Kočevskem. Tudi v našem mestu krvodajalske akcije potekajo vsako leto, v zadnjih letih pa se zaradi velikega odziva krvodajalcev odvijajo v tukajšnji Športni dvorani. Naslednji kočevski krvodajalski akciji sta pred vrati, saj bosta potekali v ponedeljek, 23., in v torek, 24. novembra, med 7. in 13. uro. Podrobneje o zgodovini in izjemnem pomenu krvodajalstva na Kočevskem smo govorili z vodjo Rdečega križa Kočevje Alenko Bunderla.

»Zibelka slovenskega krvodajalstva je v Zagorju, kjer je leta 1953 prve doze krvi darovalo devet zagorskih rudarjev. Tudi v Kočevju se lahko pohvalimo z izjemno dolgo in bogato krvodajalsko tradicijo, katere začetki segajo v pozna 50. leta. V arhivu hranimo podatek, da so bila prva priznanja tukajšnjim krvodajalcem podeljena že davnega leta 1959. Dolenjski list je prvi članek o kočevski krvodajalski akciji objavil leta 1966. Na to kontinuiteto smo izjemno ponosni, veseli pa nas tudi, da se je krvodajalstvo skozi desetletja v naših koncih ohranilo v takšnem obsegu.«

»V Kočevju organiziramo krvodajalske akcije trikrat na leto po dva dni, med poletjem pa imamo celo tridnevno akcijo. Z vsakoletnim odzivom krvodajalcev smo zadovoljni. Nanj sicer vpliva več dejavnikov, denimo družinska tradicija darovanja, morebitne osebne izkušnje, ko je darovalec sam potreboval kri, seveda pa tudi družbena odgovornost in občutek, da s tem humanim dejanjem pomagajo reševati življenja. V lanskem letu smo skupno zabeležili 907 odvzemov krvi 508 krvodajalcev. Nekateri kri darujejo enkrat letno, mnogi pa tudi dvakrat ali celo večkrat.«

»Vedno smo še posebej veseli mladih krvodajalcev, zlasti tistih, ki se za ta korak odločijo prvič. Z namenom ozaveščanja mlajših generacij o pomenu krvodajalstva vsako leto za dijake 4. letnikov Gimnazije in srednje šole Kočevje naša enota Rdečega križa pripravi motivacijsko predavanje, na katerem jih spoznamo z vsemi ključnimi vidiki te dejavnosti življenjskega pomena. Vabila krvodajalcem pošiljamo ciljano, glede na trenutno zalogo krvi oz. aktualne potrebe po določeni krvni skupini. Moramo vedeti, da tudi prevelika zaloga krvi določene krvne skupine ni dobra. Vse od epidemije koronavirusa naprej se držimo načela, da se krvodajalci na akcije naročajo po urah, torej vsak udeleženec dobi konkreten termin.«

»Med številnimi dolgoletnimi kočevskimi krvodajalci najbolj izstopa gospod Darko Hribar, ki je kri daroval že kar 162-krat, za kar smo mu, kot tudi vsem ostalim dolgoletnim darovalcem, izjemno hvaležni. Tudi pri nas, kot tudi sicer v Sloveniji in po svetu, velja, da kri daruje več moških kot žensk. V letu 2025 je to storilo 327 moških in 181 žensk. Največ darovalcev je pripadalo generacijama med 40 in 50 let (164) ter med 50 in 60 let (122). Tudi starostna skupina med 30 in 40 let je bila dobro zastopana (111), medtem, ko je med mlajšimi in v najstarejši generaciji odziva nekoliko manj. Darovalcev, starih do 22 let, je bilo 22, starejših od 60 let pa 24. Udeležencev, ki so v času lanske akcije šteli med 20 in 30 let, pa je bilo 65.«

»Seveda beležimo tudi statistiko darovalcev glede na krvno skupino, ki ji pripadajo. Tako je bilo lani največ darovalcev krvne skupine 0+ (162), sledile pa so A+ (137), B+ (71), A- (43), O- (38), AB+ (28), B- (20) in AB- (6). Načeloma velja, da je v manjših krajih udeležba procentualno večja kot v mestih, kar kaže na večjo povezanost in pripadnost prebivalcev podeželja. Takšen trend zaznavamo tudi na Kočevskem. Potrebno pa je izpostaviti tudi velik pomen pri uspešni izvedbi akcij družbene odgovornosti in posluha delodajalcev, saj akcije potekajo med delavniki v dopoldanskem času.«

Prikaži več
Click to comment

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Oglasi

Trending

Arhiv novic