Počitniške delavnice za otroke v Pokrajinskem muzeju Kočevje

Poleg podjetniškega inkubatorja in ljudske univerze v Kočevju za to, da tukajšnjim otrokom med šolskimi počitnicami ni preveč dolgčas, že tradicionalno (po)skrbi tudi Pokrajinski muzej Kočevje. Ta je znova pripravil tri, tokrat brezplačne, ustvarjalno-poučne delavnice, na katerih so sodelujoči ob spoznavanju zgodovine domačega kraja ustvarjali raznolike praktične izdelke. Delavnice sta kot mentorici vodili sodelavki muzeja Blažka Kolar Šauer in Mateja Rački, naslovljene pa so bile Jesenska delavnica: lutke iz filca, Skupaj gradimo Kočevje: barve jeseni in Moja jesenska buča.

»Osrednja tematika tokratnih delavnic je bila jesen v vseh svojih oblikah in barvah, dotaknili pa smo se tudi teme letošnjega kulturnega tematskega leta. Na prvi delavnici smo izdelovali lutke iz filca, in sicer jesenske živali, ki živijo v kočevskih gozdovih. Številni otroci so se pri tem prvič srečali s tehniko šivanja in so bili na koncu zelo zadovoljni. Dokaz, da je bilo temu res tako, je, da so se skoraj vsi vrnili tudi na drugo in tretjo delavnico. Na drugi delavnici so udeleženci ustvarjali s temperami, izrazili pa so lahko vso svojo ustvarjalnost. Za tematsko izhodišče smo ponudili vprašanje, zakaj radi živijo v Kočevju in kako bi upodobili življenje v našem mestu. Štirje od 13 sodelujočih otrok ne živi Kočevju, pač pa sem prihajajo med počitnicami. Oni pa so upodobili, zakaj radi pridejo v naše mesto.«

»Na tokratnih delavnicah je udeležba večja kot običajno. Z vabilom sem se obrnila na vse štiri kočevske osnovne šole, ki so ga posredovale staršem in otrokom. Vsi ravnatelji so se prijazno odzvali in prepričana sem, da se to na udeležbi pozna. Prišli so učenci iz treh šol, česar smo zelo veseli. Z udeleženci smo se pogovarjali o tem, kako si živali med seboj pomagajo, s čimer smo se navezali na skupnost, temo tematskega leta. Govorili smo tudi o tem, kako se počutijo na Kočevskem in kakšni odnosi vladajo med njimi. Na koncu vsake delavnice približno 20 minut posvetimo pogovoru, tako da srečanje ni namenjeno le ustvarjanju. Želimo si, da se vsi otroci pri nas dobro počutijo,« je pojasnila vodja torkove in sredine delavnice Blažka Kolar Šauer.

»Na zadnji delavnici smo izdelovali buče, ki predstavljajo enega najbolj značilnih simbolov jeseni. Delavnico smo tematsko navezali na kmetijstvo na Kočevskem, saj bomo v novembru odprli novo razstavo Pokrajinskega muzeja Kočevje o zgodovini te dejavnosti na našem območju. Buče smo sešili iz blaga na način, da smo jih oblikovali kot nekakšne lične manjše vzglavnike. Seveda je tudi tokrat, tako kot vedno, veljalo, da so si otroci vse izdelke, ki so jih pripravili na vseh treh delavnicah, vzeli s seboj domov in so jih shranili kot spomin na ustvarjalno preživet počitniški teden.«

»Pogovarjali smo se predvsem o pridelkih, kaj in kako sadimo, kako pridelek v jeseni poberemo z njiv ali vrtov, kako naredimo zimnico ipd. Navezali smo se tudi na zgodovinski del, torej kako so vse te reči nekoč počeli naši predniki. Otroci, zlasti tisti, ki živijo na podeželju, mnoge stvari že poznajo, kljub temu pa so se lahko naučili tudi marsikaj novega. Noč čarovnic, ki jo seveda tudi povezuje z vlogo buč, je novejša ”pogruntavščina”, tako da se tega nismo dotaknili. Kot muzejska ustanova poudarek namenjamo temam z večjim zgodovinskim ozadjem. Kot že omenjeno, imamo letos večjo skupino udeležencev kot običajno, kar se je odrazilo tudi na odzivnosti otrok. Ko je za mizo, kjer se ustvarja, več vrstnikov, imajo vsi večjo motivacijo za delo. Drug drugega spodbujajo, kar tudi olajša delo mentoricam,« je dodala vodja današnje delavnice Mateja Rački.

»Delavnic sva se udeležili, ker radi ustvarjava in nama je v muzeju vedno prijetno. Med delom imava tudi čas za druženje med seboj in z ostalimi udeleženci. Udeležili sva se vseh treh delavnic in na vsaki od njih je bilo po svoje zanimivo in zabavno. Pripravljali smo lepe in uporabne izdelke, barvali drevesa, šivali lutke iz filca in izdelovali buče iz blaga. Čeprav sva nekaj izkušenj s šivanjem imeli že od doma, sva se v tej tehniki še dodatno izboljšali. Veliko pa smo se naučili tudi o Kočevju, da še malce bolje poznamo zgodovino mesta, v katerem živimo. Življenje na Kočevskem nama je všeč, ker imamo veliko narave in prostora za aktivnosti na prostem, česar v večjih mestih ni. Lahko se sprehajamo po gozdu, imamo pa tudi veliko lepih sprehajalnih poti,« sta nam zaupali udeleženki Laura in Gaja.

»Delavnic v muzeju se udeležim vedno, ko sem v Kočevju in nimam že kakšnih drugih načrtov. Sicer živim in hodim v šolo v Ljubljani, vendar pa imam v Kočevju babico, h kateri rad pridem vsake počitnice, ker mi je v Kočevju zelo všeč, imam pa tudi veliko prostora za igro in svojo sobo. Z babico greva pogosto na izlete, recimo na Rudniško jezero, na sprehod v gozd ali na kostelski grad. Večkrat pa greva tudi samo na kakšno pijačo. Karkoli že počnem v Kočevju, uživam, ker je mesto manjše kot Ljubljana in ima več lepe narave. Tokrat sem se udeležil vseh treh delavnic in na vseh sem se imel zelo lepo. Dobil sem nekaj novih ročnih spretnosti, naučil pa sem se tudi marsikaj novega o Kočevju,« pa je sklenil še en mladi udeleženec Oton.