Projekcija dokumentarnega filma Posebna vožnja od Turjaka do Kolpe

V Pokrajinskem muzeju Kočevje je sinoči potekala projekcija in predstavitev približno 15-minutnega dokumentarnega filma z naslovom Posebna vožnja od Turjaka do Kolpe. Gre za film, ki je nastal že davnega leta 1956, torej pred natanko 70 leti, ko je njegovo snemanje omogočil takratni Okrajni ljudski odbor Kočevje. Potniki na avtobusu Avtoprevozništva Kočevje so bili ljubiteljski filmski igralci, ki so si med potjo od Turjaka do Poljanske doline ob Kolpi ogledovali kraje, mimo katerih so se vozili – Turjak, Rašico, Velike Lašče, Ribnico, Sodražico, Loški Potok, Kočevje in Dol.

Potniki so poleg vožnje in obiskanih krajev doživeli tudi kopanje v reki Rinži, lov v kočevskih gozdovih ter folklorni ples ob reki Kolpi. Scenarist in režiser filma, ki je nastal v produkciji ljubljanskega Viba filma, je bil France Kosmač, montažer pa Dušan Povh. Danes je film v lasti Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije. O tem, kako neprecenljivo arhivsko vrednost ima za naše širše območje, smo govorili z direktorico Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesno Jerbič Perko.

»Kočevska občina je bila v času snemanja del veliko širšega Kočevskega okraja s središčem v Kočevju. Sodelujoči so se odločili, da bodo Kočevsko promovirali v avdiovizualni podobi. Ustavili so se v vseh krajih na poti od Turjaka do Poljanske doline ob Kolpi in prikazali življenje ljudi na podeželju, razvoj mesta Kočevje, pa tudi nekaj obrti, lovstvo in naravo. Tako je nastala zanimiva mešanica. Ko danes gledamo te kraje, takoj opazimo, kako drastično so se v 70 letih spremenili. Film je bil prvič predvajan v takratnem kočevskem kinu. Ob častitljivi obletnici se nam je zdelo primerno, da ga znova prikažemo javnosti, saj kaže zelo zanimivo zgodbo tukajšnjih krajev in takratnih ljudi.«

»Potniki so obiskali Grad Turjak, se ustavili v Ribnici in Sodražici, ob Rajhenavski jelki in v Kočevju, v Poljanski dolini pa so prikazali, kako so ljudje z živino vlekli vozove po serpentinah nad Dolom ter ples tamkajšnje folklorne skupine. Ker ni nikjer poimensko navedeno, kdo so bili sodelujoči igralci, nismo mogli ugotoviti, ali je morda kdo od njih še živ. V muzeju pripravljamo različne dogodke, med gradivom, ki ga moramo zbrati in preučiti, pa večkrat naletimo na kakšen podoben ”cukrček”. Tako sem zasledila daljšo reportažo o snemanju filma, ki je bila osnova za to idejo. Sprva sem želela, da bi sodelovali z Zavodom Kočevsko in film predvajali na velikem platnu v dvorani Kulturnega centra, kjer je bil tudi prvotno prikazan. Ker pa še ni restavriran, žal ni primeren za projekcijo na velikem platnu.«