Predstavitev aktualnih (gradbenih) projektov na Kočevskem

Pred nocojšnjo prvo redno sejo kočevskega občinskega sveta po poletnem premoru je župan Občine Kočevje Gregor Košir gostil srečanje s predstavniki medijev, na katerem je lokalni in širši javnosti predstavil ključne točke seje ter pojasnil, v kateri fazi izvedbe so najpomembnejši gradbeni projekti na našem območju. Srečanje kočevskih občinskih svetnikov in svetnic, ki bo predvidoma obsegalo 16 točk dnevnega reda, bodo zaznamovali zlasti investicijskimi programi, ki jih je pred sedmo silo podrobneje opisal prvi mož naše občine.

»Zaključujemo s pripravo investicijske dokumentacije za industrijsko cono, ki obsega 28 hektarjev. Prizadevamo si pridobiti še vsaj enega pomembnega investitorja in pogovori za prihod večjega podjetja dejansko potekajo. Ne bi šel v podrobnosti, saj investitorju želimo zagotoviti čim večjo fleksibilnost. Oproščen bo plačila komunalnega prispevka, bo pa moral zemljišče do konca komunalno opremiti sam. Za nas je ključno, da zapolnimo industrijske kapacitete, ki so na voljo. Celovito komunalno opremljanje teh površin bi namreč občino stalo med 7 in 8 milijonov evrov.«

»Projekt CITYRES na področju odpornosti in digitalizacije preprečevanja naravnih nesreč izvajamo skupaj s podjetjema Riko in Hydrotech ter španskim mestom Onda, ki so ga prizadele tako hude poplave kot tudi uničujoči požari. S preventivnim, tudi senzoričnim, zbiranjem podatkov, spremljanjem vremenskih razmer in nivoja temperatur, skušamo ugotoviti, kdaj lahko pride do naravne nesreče, da se lahko pravočasno zagotovi ustrezna preventiva. Kočevje pestijo zlasti travniški požari okoli jezera, seveda pa ni imuno niti na gozdne požare. Za zdaj na srečo pri nas večjih poplav ni bilo, kljub temu pa preventivno spremljamo zlasti nivo vode reke Kolpe. Gre za projekt, ki ga jemljemo resno in si želimo ustvariti platformo za lajšanje dela gasilcem in štabu civilne zaščite.«

»V sklopu Satelitskega urgentnega centra Kočevje aktivno sodelujemo tudi pri investicijskem programu, ki ga razpisuje ministrstvo za zdravje. Smo edina občina v Sloveniji, ki je satelitski urgentni center zgradila z lastnimi sredstvi in veseli nas, da že učinkovito deluje, pridružil pa se mu bo tudi heliport. S sredstvi, ki jih druge občine pridobivajo za vzpostavitev centrov, bomo pri nas obstoječega le še dodatno nadgradili. Dogovorjena je tudi vzpostavitev simulacijskega centra za izobraževanje reševalcev. Računamo, da bomo na tem področju vzpostavili izobraževalni sistem na ravni države.«

»Projekt rekonstrukcije stavbe na Kidričevi ulici 5 smo prilagodili in bomo kandidirali za sredstva, ki jih za namen obnove tovrstnih objektov namenja država, podobno kot v primeru stare knjižnice. Sicer se zavedamo, da je verjetnost uspeha na razpisu, glede na to, da smo sredstva pridobili že za soroden projekt, majhna, vendar je vredno poizkusiti. Če bomo neuspešni, imamo za te prostore rezervni načrt vzpostavitve celovite razvojne ambulante s povečanim obsegom dela. Ta je izjemno pomembna, saj kot edina med Novim mestom in Ljubljano dela z otroki s posebnimi potrebami.«

»Izvrševanje proračuna poteka po načrtih, rebalans, ki ga bomo sprejemali, pa bo zgolj uskladitveni, saj bomo nekatere projekte, ki zaradi različnih dejavnikov ne bodo dokončani letos, zamaknili v prihodnje leto. Odločali bomo tudi o soglasju k zadolžitvi Javnega zavoda za turizem in kulturo, pri čemer gre za likvidnostno posojilo za projekt Fridrihštajn v vrednosti okoli 700 tisoč evrov, v okviru katerega bosta razvita dva nova turistična produkta. Šlo bo za zunanje financiranje, pri čemer zavod potrebuje premostitvena sredstva za uspešno izvedbo projekta, ki se mu bodo naknadno povrnila.«

»Heliport je v tehničnem smislu že zdavnaj dokončan. Zapletlo pa se je, ker država takšnih primerov, kot je naš, dejansko še ni imela. Težava je predvsem pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, saj na državni ravni ni vzpostavljen protokol na tem področju. Trenutno čakamo na informacije o tem, ali je za tehnično podporo potreben še kakšen dokument. Mi bi si želeli, da bi helikopter že pristajal, žal pa je realnost drugačna. Takoj ko bo vsa dokumentacije urejena, heliport začne z rednim obratovanjem. Resnično upam, da se bližamo koncu tega mučnega birokratskega postopka, ki traja že dva meseca.«

»Uspešni smo tudi pri črpanju evropskih sredstev na področju gradnje kolesarskih poti. Za povezavo Kočevje-Gorenje je podpisana pogodba z izvajalcem del. Gre za približno milijonski znesek, kjer se bo hkrati uredilo tudi vodovod in kanalizacijo. Vloga za prijavo na ministrstvo za infrastrukturo je pripravljena in pričakujemo, da se bo v kratkem uspešno rešila. Čim bomo dobili zagotovilo, da bo sofinanciranje odobreno, bomo začeli z izvedbo. Aktualen je tudi razpis za drugi sklop ureditve levega brega Rinže. Še en milijonski projekt, financiran z evropskimi sredstvi, že ima izbranega izvajalca del zasaditve drevnine. Država ga je odobrila, zdaj pa ga mora le še sprocesirati. Vsaj del zasaditve si želimo opraviti še jeseni, saj je pozimi to nemogoče, ne želimo pa si čakati do pomladi.«

»Smo v pričakovanju izbora izvajalca del za krožišče pri zdravstvenem domu. Razpis je bil zaključen 25. avgusta, a si je država vzela kar nekaj časa. Če bi projekt vodila občina, bi bil izvajalec gotovo že izbran in bi se dela pričela. Nikakor si ne želimo, da bi dela stekla tik pred zimo in bi potem imeli nekaj mesecev mesto praktično razkopano. Vsaj del gradbenih del se mora začeti čim prej, da bo lahko promet tudi v času, ko bo gradbišče mirovalo, potekal nemoteno. Ker gre za državno cesto, projekt vodi država, občina pa kot sofinancerka pomaga pri pridobitvi potrebne dokumentacije.« »Občane že zdaj naprošamo za potrpežljivost, saj zaporam ne bo moč uiti. Vendar pa gre za projekt, ki ga je enostavno potrebno izvesti. Najkasneje sredi oktobra bo zaradi te renovacije znova v obe smeri stekel promet skozi mestno jedro, da bomo razbremenili ostale prometnice. Načrtujemo še projekta celovite obnove Kidričeve ulice in gradnje kolesarske poti Cvišlerji–Šalka vas. Oba sta prijavljena na evropska sredstva z naslova e-mobilnosti. V naslednjem letu pa se obeta še večji poseg na Trati. Gre za največje naselje v predmestju, ki potrebuje celovito rekonstrukcijo meteorne kanalizacije ter postavitev novih priključkov, vodovodnega sistema in pločnikov.«