Druga izvedba Festivala Staneta Jarma v Dolgi vasi

Konec tedna, ki je za nami, je vrhunec dogajanja prinesel Dolgi vasi, kjer je v organizaciji Zavoda Kočevsko potekala druga izvedba Festivala Staneta Jarma v čast največjemu kočevskemu umetniku, čigar duh je na našem območju še vedno zelo prisoten. V sklopu pestrega tridnevnega dogodka so se predvsem v soboto in nedeljo odvile številne ustvarjalno-športno-družabne dejavnosti, večinoma posvečene lesu. Piko na i pa je postavilo mednarodno tekmovanje v oblikovanju lesenih skulptur z motorno žago, na katerem se je pomerilo kar 17 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Češke.

»V zasnovo festivala smo poleg tekmovanja, ki je predstavljalo vrhunec prireditve, vključili tudi različne delavnice lokalnih umetnikov in rokodelcev, denimo Petre Draškovič Pelc s keramičnimi izdelki, Martine Osmak z lončarskimi izdelki, Janka Marinča s pletarstvom, Matije Kobole z rezbarstvom ipd. Sodelovali smo tudi s Pokrajinskim muzejem Kočevje, ki je pripravil delavnico lesoreza in voden pohod po Jarmovi poti. Predstavila sta se tudi kovač in društvo metalcev dvojne sekire Sekirachi. Gre skratka za festival, ki spodbuja rokodelske veščine obiskovalcev vseh generacij.«

»Pokazatelja, da se je ideja dobro prijela in da festival raste, sta občutno povečanje števila tekmovalcev na pram lanskemu letu in dejstvo, da je dobršen del sodelujočih prišel iz tujine. Imeli smo štiri Hrvate, dva Avstrijca in enega Čeha. Dogovarjali smo se tudi z Madžari in Nemci, ki so že napovedali prihod, a je žal prišla vmes višja sila. V Dolgi vasi je na voljo dovolj prostora za izvedbo tako velikega dogodka, od lani pa smo imeli tudi že nekaj organizacijskih izkušenj. Sodeč po odzivih, ki smo jih dobili, je bila prva izvedba uspešna, zato letos večjih sprememb ni bilo. Prizadevamo si, da bo festival v prihodnje (p)ostal tradicionalen,« nam je pojasnil organizator Gal Hočevar.

»Ko sem se udeleževal podobnih festivalov v žaganju z motorno žago doma in v tujini, sem prišel na idejo, da bi se spodobilo nekaj takšnega imeti tudi v Kočevju. Spomnil sem se na velikega umetnika Staneta Jarma in posvetilo se mi je, da bi tekmovanje lahko pripravili njemu v čast. Povezal sem se z Galom in skupaj sva prišla do zaključka, da bi bila zadeva dejansko izvedljiva. Veseli me, da se je tako dobro prijela. Vsi prisotni tekmovalci so dejansko pravi umetniki, imeli pa smo tudi strokovno komisijo, ki je njihovo delo ocenjevala. Potekalo je tudi hitrostno tekmovanje, kjer je imel vsak tekmovalec na voljo le 45 minut. Lepo je bilo videti, kaj vse lahko nastane v tako kratkem času.«

»Sam sem se tokrat odločil za izdelavo lesene sove, saj kot soorganizator ob vseh drugih obveznostih nisem imel ravno obilo časa za ustvarjanje večje skulpture. Tekmovalci si med seboj nismo povedali, kdo bo kaj ustvaril, zato je bilo zanimivo opazovati ideje ”tekmecev”. Ni bilo večjih tematskih omejitev, končni izdelek  je moral biti le na kakršenkoli način povezan s Kočevsko. Bil sem denimo na festivalih v tujini, kjer je bilo potrebno ustvarjati na temo Harryja Potterja in Piratov s Karibov, mi pa se nismo odločili za takšen pristop. Res je sicer, da je Kočevje znano po divjih živalih, vendar pa imamo na primer tudi Fridrihštajn, Friderika in Veroniko, kjer so tekmovalci tudi našli navdih,« je dodal pobudnik festivala in tretjeuvrščeni na tekmovanju v hitrostnem kiparjenju Anže Kobola.

»Staneta Jarma sem osebno poznala in iz spoštovanja do spomina nanj sem se odločila za sodelovanje na festivalu. Ravno on je bil tisti, ki je tudi mene navdušil za ustvarjanje z motorno žago. Bil je resnično velik umetnik v klasičnem smislu te besede. Obvladal je material in vsebino. Bil je sproščen in vedno pripravljen pomagati vsakomur. Bil je človeški tip umetnika, kar se je odražalo zlasti v vlogah pedagoga in soustanovitelja Likovnega salona Kočevje. V tej ustanovi sem prav po njegovem povabilu tudi sama razstavljala. Stane je bil dober prijatelj in zelo zgleden mož.«

»V njegovo čast je potrebno ohranjati rezbarsko kakovost na Kočevskem. Umetnost je raziskovalna, pa tudi spontana. Kot članica strokovne žirije sem z budnim očesom spremljala proces nastajanja in kakovost končnih izdelkov. Vrhunska obdelava lesa zahteva posebne tehnike žaganja in popolno obvladovanje materiala. Seveda pa je pri tem potrebno upoštevati tudi določene umetniške zakonitosti, denimo osnovna razmerja. Obstaja razlika med svobodno umetniško interpretacijo dela z lesom in naučenim žaganjem, kjer je v ospredju hitrost. Prvo je umetnost, drugo pa obrt. Za oboje pa je seveda potrebno imeti veščine ter občutek za linije, smeri in razmerja,« pa je sklenila priznana umetnica in prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2025 Dragica Čadež.

Kot omenjeno, je priznani domači rezbar Anže Kobola v disciplini hitrostno kiparjenje osvojil odlično 3. mesto, pred njim sta tekmovanje zaključila le zmagovalec, Hrvat Željko Ilić, in drugouvrščeni, Slovenec Klemen Razinger. Slednji je postal tudi zmagovalec v kategoriji glavna skulptura, v kateri je za seboj pustil rojaka Mateja Urha ter Avstrijca Markusa Weigmanna.