Predavanje Jožeta Goršeta o podjetju ITAS

Pokrajinski muzej Kočevje je sinoči gostil zanimivo in poučno predavanje domačina Jožeta Goršeta o razvoju, pomenu, vzponih in padcih ter zatonu enega najbolj znanih kočevskih podjetij ITAS, v katerem je tudi sam deloval več kot 30 let. Šlo je za nostalgičen večer, v katerem so se ob številnih avtorskih arhivskih fotografijah, ki jih je na več kot 100 diapozitivih prikazal predavatelj, srečali ter obujali spomine na poklicne dni številni nekdanji sodelavci tega nekoč zelo uspešnega in vplivnega kočevskega podjetja, ki je dobra tri desetletja nudilo zaposlitev številnim generacijam Kočevcev.

ITAS, s polnim imenom Industrija transportnih sredstev in opreme, je bil uradno ustanovljen leta 1959 z združitvijo dveh tedanjih domačih podjetij Dom in Stojna. Vse do 31. oktobra 1993, ko je zaradi izrazito neugodnih družbeno-političnih razmer doma in po svetu doživel stečaj, je, vključno s stečajnim, zamenjal 13 direktorjev. Podjetje je razvojni vrhunec doseglo v letih 1978 in 1979, ko je, skupaj z obratom na Petrini, zaposlovalo več kot 1000 delavcev ter izdelalo preko 400 prikolic, še leta 1988 pa je imelo v lasti 370 stanovanj ter avtobus za prevoz delavcev. Gorše mu je ostal zvest 32 let.

»Pokrajinski muzej obravnava, preučuje in skuša zaščiti pred pozabo najpomembnejše koščke zgodovine našega območja. Eden ključnih vidikov pri tem je gospodarska zapuščina, od različnih obrti do nekoč zelo razvite industrije. Pripravili smo že razstave o rudniku in Tekstilani, ostalih pomembnih kočevskih podjetij pa smo se le dotaknili. Zato je napočil trenutek, da se v bližnji prihodnosti z obsežno razstavo posvetimo tudi svoj čas zelo prodornemu podjetju ITAS. Zbiranje gradiva že poteka, če bo šlo vse po načrtih, bi lahko razstava stala naslednje leto. Današnje predavaje je v tem oziru nekakšen primeren uvod, saj je gospod Gorše pripravil zelo obsežen pregled vseh prelomnih mejnikov razvoja te družbe,« je pojasnila direktorica kočevskega muzeja Vesna Jerbič Perko.

»Človek ima pri mojih letih (gospod Gorše jih šteje častitljivih 86, op. p.) zbranega ogromno gradiva. Tako sen že pred leti napisal knjigo 100 let kočevskega nogometa, v kateri sem zbral in predstavil svoje dolgoletno arhivsko gradivo z nogometnega področja. Rekel sem si, da moram arhivske fotografije, nastale skozi desetletja dela v ITAS-u, urediti in jih kot dragocene spomine deliti z drugimi. Predavanje sem razdelil v pet tematskih sklopov: nastanek podjetja, razvoj njegovih izdelkov, reorganizacija delovanja in poslovanja, družbena dejavnost ter postopen propad podjetja.«

»Ko sem prišel od vojakov, sem se, ker smo imeli doma obrtno delavnico, v tedanjem podjetju Dom najprej zaposlil v kovačiji, kjer sem delal eno leto. Ko sem prišel na ITAS, me je sprejel tehnični direktor, me pogledal in rekel tajnici, naj kar pridem. Lepo so me sprejeli, še posebej mladi pomočniki, ki so bili fantje mojih let. Od nekdaj sem znal lepo tehnično pisati, kar je sčasoma prepoznal tudi omenjeni direktor in me povabil, naj pridem delati v pisarno. Ker pa mi to delo ni dišalo, sem predlagal, da bi se zaposlil kot odgovorni za risanje konstrukcij, kar se je tudi zgodilo.«

»ITAS je bil inovativno podjetje, ki je doseglo velik tehnološki razvoj, zlasti na račun odličnih strokovnjakov, ki so skozi vsa ta leta delovali v njem. Eden največjih dosežkov je bil nedvomno, da smo že daljnega leta 1963 imeli avtomešalce, ali kot jim pravimo po domače, hruške za mešanje cementa. Te so še dandanes, po tolikih letih in takšnih tehnoloških izboljšavah gradbene opreme, še vedno nepogrešljiv del vsakega podjetja ter projekta. Več kot šest desetletij pozneje še vedno ne gre brez pripomočka, s katerim smo mi delali že sredi 60. let. Tu pa so še številni drugi proizvodi, ki so nastali v ITAS-ovi proizvodnji. Kakšen ponos je vladal med nami, ko so šli naši izdelki iz Kočevja preko meja v svet! Brez dvoma velja, da smo bili v svoji branži eno največjih podjetij v celotni Jugoslaviji.«

»Žal pa je v življenju tako, da ima vsaka lepa zgodba tudi svoj konec. Propad podjetja nikakor niso prinesli (le) notranji problemi, nesoglasja ipd. V največji meri so bile zato krive družbeno-politične razmere, ki so v začetku 90. let vladale ne le v naši državi, pač pa tudi v svetu. Vemo, za kakšne čase je šlo – padel je berlinski zid, Jugoslavija je razpadla, nastale so številne vojne ter nove države, prevladalo je tržno gospodarstvo. ITAS je v takšnih razmerah postopoma izgubil kar 90 % svojega prodajnega trga. To je bil usoden udarec, od katerega preprosto ni bilo moč okrevati. Veseli me, da sem s predavanjem znova obudil vsaj delček ITAS-ovega duha med tistimi, ki smo s tem podjetjem dolga leta dihali in živeli,« pa je sklenil predavatelj Jože Gorše.