Kočevski otroci v organizaciji Rdečega križa znova letovali na Debelem rtiču

Rdeči križ Slovenije tradicionalno vsako poletje organizira zdravstvena letovanja otrok na podlagi zdravniških napotnic ter socialna letovanja za mlade iz materialno šibkejših družin v znanem zdravilišču na Debelem rtiču. Vseslovenski akciji se vselej pridruži tudi območna izpostava Rdečega križa Kočevje, ki je na obe letovanji svoje otroke poslala tudi tokrat. Vodja kočevske enote Alenka Bunderla nam je pojasnila, koliko tukajšnjih otrok je letovalo, kaj vse so počeli ob obali in koliko mladim pomeni obisk tega priljubljenega letovišča.

»V terminu od 31. 7. do 7. 8. smo izvedli zdravstveno letovanje na podlagi napotnic zdravnikov. Na razpis Ministrstva za zdravje so se lahko prijavili otroci, ki so bili v preteklem letu pogosteje bolni. Odobrenih je bilo 50 prostih mest za sedem dni letovanja na Debelem rtiču. Približno 48 % sredstev je prispevalo ministrstvo, preostali znesek pa so pokrile donacije Občine Kočevje in staršev sodelujočih otrok v višini 50 evrov. Otroci so uživali v plavanju, vodnih aktivnostih, različnih ustvarjalnih delavnicah in medsebojnem druženju. Omogočili smo jim tudi izlet z ladjico in sladoled. To so za njih nepozabna doživetja ter spomini, ki jim ostanejo za vendo.«

»V avgustu pa smo imeli še socialno letovanje, financirano s sredstvi FIHO (Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij). Udeležilo se ga je 20 otrok, prav tako pa je potekalo na Debelem rtiču. Program je bil podoben. Izbrali smo otroke iz socialno šibkejših družin, ki si sami ne morejo privoščiti morja. Pri prepoznavanju otrok, ki so upravičeni do tega letovanja nam s predlogi pomagajo prostovoljci, pogosto koga predlagajo tudi šole, ali pa preko družabnih omrežij vidijo, da so prijave še na voljo. Ne gre le za otroke družin, ki so čez leto redne uporabnice naših storitev, pač pa denimo tudi otroci iz družine, kjer je zaposlen samo en starš ali pa imata oba starša minimalne dohodke.«

»Otroke na socialnem letovanju malce razkropimo po skupinah glede na starost, na zdravstvenem letovanju pa je vseh 50 udeležencev tvorilo isto skupino, zato je z njimi delalo tudi več vzgojiteljev, ki jih je zagotovil organizator. Sporočili so nam, da so bili naši otroci zelo poslušni, pozitivni, dovzetni in sprejemajoči, še posebej pa jih je pohvalil tudi ladjar. Večino udeležencev tvorijo otroci srednje starosti, denimo med 9. in 12. letom, najmlajši in tisti ob koncu osnovne šole se prijavljajo redkeje. Pri najmlajših se pogosto za težavno izkaže zlasti veliko domotožje, med tem ko so tisti najstarejši že toliko veliki, da imajo druge interese, zato jim letovanja niso več toliko zanimiva.«

»Posebnost letovanj na Debelem rtiču je, da gre za preživljanje prostega časa brez mobilnih telefonov. Otroci jih bodisi niti nimajo s seboj, bodisi jih imajo vse do zadnjega dne pospravljene ter jih ne uporabljajo. Tudi sama staršem svetujem, naj otroci, če ni res nujno, telefonov sploh ne jemljejo s seboj. Zadnji dan se le javijo staršem, da ti vedo, kdaj približno se bodo vrnili domov. Gre za popoln odklop od telefonov in drugih digitalnih naprav, s katerimi so sicer vsakodnevno vse preveč obremenjeni. Izkaže pa se, da jih tisti en teden na morju dejansko noben otrok ne pogreša. Je pa res, da se nekateri prav zaradi odsotnosti telefonov na letovanje sploh ne prijavijo.«

»Pri socialnem letovanju je starostna meja za udeležence do dopolnjenega 13. leta, saj pridejo otroci iz celotne Slovenije, kar je za organizatorje in vzgojitelje velik zalogaj.  Z udeleženci večinoma delajo študentje pedagogike, vzgojiteljskih in zdravstvenih smeri, ki imajo kar nekaj potrebnih izkušenj, vseeno pa je to delo zelo naporno. Malce sem razočarana, da ne vključimo več otrok iz družin naših rednih uporabnikov. Mnogi med njimi se preprosto ne prijavijo, morda tudi zato, ker s starši niso navajeni hoditi na morje. Zelo bi si želeli, da se pridružijo letovanjem, a jih seveda ne moremo prisiliti. Zato na tem mestu velja poziv, naj se v prihodnje brez skrbi pridružijo naši skupini.«

»Letovanja so se skozi dolga leta, neprekinjeno se namreč izvajajo že vse od leta 2002, izkazala za izjemno koristna za udeležence. Otroci gredo v novo okolje, ki je do njih prijazno, a hkrati zahteva, da se morajo naučiti (po)skrbeti zase. S tem krepijo samostojnost in osebnostno rast, kar je v tej fazi razvoja zanje ključnega pomena. Opažamo, da so zdravstvena letovanja precej bolje obiskana od socialnih, morda tudi zato, ker se pri zdravstvenih letovanjih ne preverja socialni status otrok, kar morda nekaterim družinam še vedno predstavlja določen tabu ali zadrego.«