Tamburanje va Kostele – praznik vseh Kostelcev

V sosednji Fari je bilo živahno tudi minuli konec tedna, saj je tam potekala letošnja izvedba tradicionalne prireditve z bogato tradicijo Tamburanje va Kostele. Kot vsako leto so se ob največjem kostelskem prazniku znova zbrali in družili domačini ter izseljeni Kostelci vseh generacij. Dvodnevni kulturno-družabni dogodek so zaznamovali že ustaljeni in dobro znani običaji, kot so praznična sveta maša v prifarski cerkvi, povorka folklornih skupin v narodnih nošah ter sejem domačih proizvajalcev in obrtnikov. Glasbeno-plesni del sporeda pa je bil tokrat predvsem lokalno obarvan.

»Gre za največji kostelski praznik, ki tako Kostelcem, ki živijo doma, kot tistim, ki so se podali s trebuhom za kruhom v druge kraje, pomeni ogromno. Na tej prireditvi se vsako leto srečajo domačini in izseljeni Kostelci, ki se v teh dneh že tradicionalno vračajo v rodni Kostel. V ospredju so druženje, obujanje spominov in tkanje medsebojnih vezi. Tudi zato smo letos dali še poseben poudarek na nastope domačih glasbenih skupin. Kot zdaj že veleva tradicija, sta koncerta pripravili obe najbolj znani kostelski zasedbi Prifarski muzikanti in Dupljak, dodali pa smo še dva nastopa klap. Prvič smo celotno prireditev organizirali povsem v lastni režiji, torej le v sodelovanju med glavnim organizatorjem, Zavodom za kulturo in turizem Kostel, in Občino Kostel,« je pojasnila kostelska županja Nataša Turk.

»Praznična sveta maša v Župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Fari, ki jo je tokrat vodil znameniti domači nadškof in nuncij Ivan Jurkovič, predstavlja vsakoletni vrhunec, prav tako pa prireditev že tradicionalno zaznamuje tudi povorka folklornih skupin od cerkve do prireditvenega prostora, kjer se vse skupine tudi predstavijo. Znova smo seveda pripravili tudi sejem, na katerem so se s stojnicami predstavili kostelski in okoliški proizvajalci, rokodelci ter obrtniki. Kot je zdaj že v navadi, smo se znova povezali z našimi prijatelji na drugi strani meje, tako da smo imeli med nastopajočimi tudi goste iz bližnjega Gorskega Kotarja. Posebno popestritev pa je gotovo pomenilo tudi petkovo maševanje najbolj znanega slovenskega duhovnika Martina Goloba. Potrudili smo se pripraviti kar se da raznolik program za vse generacije in okuse.«

»Za celoten Kostel in za naše društvo je ta prireditev neprecenljivega pomena. To je za vse nas resnično največji praznik in najpomembnejši dan v letu. V društvu tradicionalno pripravimo stojnico, na kateri pečemo in strežemo naš znameniti denstan krompir, v katerega dodamo še čebulo, špeh in različne začimbe. Predvsem za mlajše pečemo tudi čokoladne in marmeladne palačinke, letošnja novost v naši ponudbi pa je bila kava s smetano. Odziv je bil skozi ves dan zelo lep. Društvo ima na srečo kar nekaj članov, tako da se vsako leto malce zamenjamo, da se vsi lahko predstavimo. Tamburanje va Kostele domačinom pomeni predvsem številna srečanja, stiske rok, pogovore in obujanje spominov na nekdanje čase, čase naše mladosti. Močno si prizadevamo, da se ta dragocena dediščina naših babic in dedkov ohrani tudi za naslednje rodove. Zato srčno upamo, da bo s tem poslanstvom nadaljevala tudi naša mladina in da bodo mladi te vrednote prenesli tudi na svoje zanamce. Mnogi Kostelci smo se namreč po upokojitvi vrnili v to našo čudovito dolino, saj je tu za vedno naš dom,« je dodala predsednica Društva upokojencev Kostel Milojka Malnar.

»Sicer prihajam iz osilniškega konca in že dolga leta živim v Kočevju, vendar pa je tudi Kostel zame od nekdaj domač, saj sem tu obiskoval in zaključil osnovno šolo. Gre za prireditev z lepo tradicijo, ki se je vedno znova rad udeležim, saj srečam številne znane ljudi, denimo domačine ali sošolce, tudi nekatere, ki jih nisem videl že desetletja. Izdelujem unikatne lovske nože, zato vsako leto s stojnico sodelujem na sejmu. Iz Kostela mi vedno pošljejo povabilo za sodelovanje, na katerega se z velikim veseljem odzovem. Svoje izdelke, poleg nožev izdelujem tudi različne obeske iz naravnih materialov in usnjene ovitke za nože, razstavim in razkažem vsem, ki pokažejo zanimanje. Z obiskom sem zelo zadovoljen, zdaj me mnogi tudi že dobro poznajo. Niti ni pomembno, koliko prodam, veliko več mi pomeni, da obiskovalce pritegne moje delo in jim lahko pojasnim, kako so izdelki nastali. Pa tudi, če le rečemo kakšno besedo po domače, sem popolnoma zadovoljen. Dejansko gre v prvi vrsti za družaben dogodek, ki ga je najlepše preživeti v prijetni družbi,« pa nam je zaupal obrtnik Anton Poje.