Gimnazijci predstavili dokumentarni film in poljudnoznanstveno revijo

Gimnazija in srednja šola Kočevje je gostila predstavitev zaključnih izdelkov gimnazijskih dijakov še zadnjega dvoletnega interdisciplinarnega tematskega sklopa z naslovom Krasni novi svet. Dijaki in njihove mentorice so v šolski predavalnici pripravili premiero dokumentarnega filma, ki je nastal v okviru omenjenega projekta, mladi ustvarjalci pa so predstavili tudi poljudnoznanstveno revijo, ki so jo prav tako izdali med dolgotrajnim procesom raziskovanja ter nastajanja vsebin. Z mentoricama in sodelujočim dijakom smo govorili o njihovem delu, odkritjih in ustvarjalnem procesu.

»Dogodek je bil namenjen predstavitvi dela in rezultatov dijakov, ki so zadnji dve šolski leti, ko so obiskovali 2. in 3. letnik programa gimnazija, ustvarjali v okviru družboslovnega interdisciplinarnega tematskega sklopa Krasni novi svet v skupnem obsegu 210 ur. Njegov naslov smo si ”izposodili” iz distopičnega romana avtorja Aldousa Huxleyja, ki opisuje družbo prihodnosti v totalitarnem režimu, ki je kontrolirana in nadzorovana. Krasni novi svet je tako v bistvu ironično ”krasen”, tako kot današnji, v katerem živimo. Dijaki so ustvarjali na temo osrednjega raziskovalnega vprašanja, ki se je glasilo: Kdo je odgovoren za današnjo podobo sveta? Šlo je za medpredmetno povezovanje, v katerem so se združili ekonomija, zgodovina, sociologija, informatika in slovenščina. Cilj je bil, da dijaki skozi proces samostojnega raziskovanja spoznajo družbene, ekonomske, politične in zgodovinske vzroke, zaradi katerih po svetu prihaja do krivic oziroma neenakosti. Želeli smo, da ozavestijo svoj položaj in položaj drugih posameznikov v tej neenaki družbi ter da na podlagi teh spoznanj postanejo aktivni državljani in bolj odgovorni člani družbe,« je pojasnila koordinatorica interdisciplinarnih tematskih sklopov na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje Ana Mihelič.

»Dijaki so se razdelili v skupine in vsaka je dobila določeno temo, ki jo je raziskovala. Ker so med raziskovanjem nastali zelo kakovostni in poglobljeni članki, smo se odločili, da jih zberemo in izdamo še v obliki poljudnoznanstvene revije na skoraj 80 straneh, ki je dostopna tudi širši javnosti. Izdaja revije je predstavljala privlačen način predstavitve pridobljenih informacij, kar je v današnjem svetu zelo pomembno. S tem so se dijaki naučili tudi pomembnosti vizualne podobe pri posredovanju zanimivih informacij javnosti. Še večji poudarek pa je bil na snemanju in montaži 23-minutnega dokumentarnega filma. Tema, ki smo jo določili, so bile migracije, zato smo k sodelovanju povabili potomce slovenskih migrantov, ki so v preteklosti odhajali s trebuhom za kruhom v druge države, zlasti v ZDA. Dijaki so z nekaterimi izvedli daljše spletne intervjuje in najzanimivejše odlomke vključili v film. Pri ustvarjanju so se naučili osnov snemanja, montaže, predstavitve informacij ter eno- in dvosmerne komunikacije. Dodali pa smo še vidik uporabe umetne inteligence. Mladi so vse postorili sami, mentorice smo jih le usmerjale,« je dodala mentorica ITS-a Krasni novi svet Ida Murn.

»V drugem letniku smo pričeli s pisanjem člankov. Odšli smo tudi na tridnevje v Osilnico, kjer smo imeli brez drugih obveznosti dovolj časa za raziskovalno delo. Prvo leto je bilo tako večinoma namenjeno temu, v tretjem letniku pa smo se posvetili filmu in reviji. Delo smo si razdelili tako, da so se dekleta pretežno lotila priprave revije, fantje pa snemanja filma. Ena od ekip je pripravljala scenarij, druga je snemala, tretja pa montirala posnetke. To je bilo dejansko delo celotnega leta. Seveda smo se morali na začetku o vsem dodobra podučiti, da smo vedeli, kako se bomo zadev sploh lotili. Obiskal nas je tudi strokovnjak s tega področja, ki nam je pojasnil osnove. Seveda nismo profesionalci, smo se pa potrudili po najboljših močeh. Snemali smo na različnih lokacijah na prostem, s telefoni, pa tudi z dronom. Šli smo v gozd in do železnice, snemali smo tudi cestni promet. Nato smo vse zložili v smiselno celoto. Takšno delo mi je bilo všeč, ker je bilo bolj aktivno in dinamično kot klasično učenje. Še posebej pa sem užival na terenu, ker smo lahko svobodno ustvarjali,« pa je zaključil gimnazijec Enej Zalar.