Veronika Deseniška – med resnico in legendo

Pokrajinski muzej Kočevje je sinoči gostil naslednje odmevno predavanje iz serije vsebin, posvečenih znameniti prebivalki nekdanjega kočevskega gradu Fridrihštajn Veroniki Deseniški. V sodelovanju s Kulturnim društvom Josipine Turnograjske je potekala predstavitev znanstvene monografije z naslovom Veronika Deseniška – med resnico in legendo, ki sta jo pripravila sourednika dddr. Mira Delavec Touhani in dr. Franc Križnar. Ob tem pa je bila predstavljena tudi slikanica, naslovljena Nedolžnost in sila, Josipine Urbančič Turnograjske, o kateri je spregovorila ilustratorka Polona Kosec.

»Za naslov Veronika Deseniška – med resnico in legendo sem se odločila zato, ker se osredotoča na zgodovinsko osebnost, ki še vedno vzbuja veliko mitov in vprašanj. Še vedno namreč v znanstveni sferi krožijo številne analize glede njenega pokopa, izvora njene rodbine, poroke s Friderikom Celjskim itn. Veliko dejstev je bilo potrjenih, še vedno pa mnogo stvari ostaja neraziskanih. Monografija odstira določene tančice teh skrivnosti. Rdeča nit predavanja je bila vsekakor to, da je izredno pomembno raziskovati slovensko zgodovino, jo celovito interpretirati z različnih vidikov ter pritegniti širšo javnost, da poseže po njej,« pojasnjuje urednica dddr. Mira Delavec Touhani.

»Ob obeleževanju 600-letnice smrti Veronike Deseniške je Kulturno društvo Josipine Turnograjske v sodelovanju z ilustratorko Polono Kosec in z menoj kot urednico izdalo še slikanico Josipine Turnograjske, vrhunske pesnice, pisateljice in skladateljice, z naslovom Nedolžnost in sila. V njej je bil prvič v slovenskem pripovedništvu upodobljen motiv Veronike Deseniške in Celjskih grofov. Zelo smo hvaležni Pokrajinskemu muzeju in njegovi direktorici za priložnost, da smo to izjemno ustvarjalko in žensko nasploh lahko predstavili tudi v Kočevju. Ko smo jeseni organizirali simpozij na Gradu Preddvor, kjer se je rodila omenjena Josipina Turnograjska, so se ga udeležili tudi iz kočevskega muzeja. Stkali smo nove vezi in pričeli aktivneje sodelovati, seveda pa je Kočevje z vidika Gradu Fridrihštajn za Veronikino življenjsko zgodbo in usodo izjemnega pomena. Zato ni nikakršno naključje, da smo se danes mudili na Kočevskem.«

Na vprašanje, kako bi s časovno distanco osebnostno opisala Veroniko Deseniško, pa sogovornica odgovarja: »Predvsem kot izjemno tenkočutno in preudarno žensko, ki žal ni bila rojena v pravem času oz. v primernem okolju. Verjemite, da moškega takšne moči in statusa, kot je bil grof Friderik Celjski, ni osvojila le s svojo zunanjo lepoto, pač pa gotovo tudi z inteligenco in sposobnostjo. Bila je namreč izredno izobražena in nadvse zanimiva dama svojega časa.«

»V monografiji je predstavljenih 11 znanstveno-strokovnih referatov 12 avtorjev. Nastala je kot rezultat lanskega simpozija v Preddvoru. Kot pove že sam naslov, je Veronika Deseniška po eni strani resnična zgodovinska osebnost, po drugi pa se je skozi stoletja preko številnih zgodb razvila tudi v svojevrstno legendo. Vemo, da so številne tragične ljubezenske zgodbe, ki so skozi zgodovino dobivale literarne upodobitve, izmišljene. Najbolj znan primer sta nedvomno Romeo in Julija. Zgodba Veronike Deseniške in Friderika Celjskega pa je bila seveda popolnoma resnična,« pa dodaja urednik dr. Franc Križnar.

»Veseli nas, da je enega od člankov prispeval tudi domačin iz Kočevja, veliki poznavalec kočevske zgodovine Mihael Petrovič ml. Iskreno povedano, v Preddvoru in Celju o kočevskem delu zgodovine Celjskih grofov prej nismo vedeli ravno veliko. Vedeti moramo, da so imeli Celjski tovrstnih gradov v lasti res ogromno. Prav omenjeni avtor nam je zato to plat zgodovine zelo približal. Kot dolgoletni raziskovalec na področju glasbe pa lahko rečem tudi, da je Veronika Deseniška skoz stoletja dobila kar nekaj pomembnih glasbenih upodobitev. Najbolj znani sta gotovo znamenita opera Danila Švare, ki je nastajala med drugo svetovno vojno, in muzikal Leona Firšta iz leta 2016. Ne pozabimo pa tudi, da je naša predstavnica na izboru za pesem Evrovizije Raiven prepevala prav o njej.«