Dijaška likovna razstava Med originalom in odmevom

V Likovnem salonu Kočevje so dijaki drugega letnika Gimnazije Kočevje, ki so obiskovali dvoletni interdisciplinarni tematski sklop Umetnost za mlade pripravili razstavo umetniških del, ki so nastala med izvedbo omenjenega programa. Razstava z naslovom Med originalom in odmevom, na kateri se je predstavilo 16 mladih umetnikov, je temeljila na konceptu dijaških interpretacij originalnih umetnin znanih umetnikov z našega širšega območja Karmen Bajec, Marka Glavača, Nataše Gašparac, Andreje Gorjanc, Nike Jakopin, Dina Kužnika, Simona Lavriča, Božidarja Strmana – Miša in Andreja Trobentarja. Razstavljali so dijaki Vid Adamič, Jon Bulešić, Eva Dejak, Ožbej Dodič, Luka Nikola Hribar, Igor Jalovec, Naja Knavs, Staš Košmrlj, Jošt Merhar, Ognjen Milojević, Nik Rus, Taj Rus, Sara Šilc, Timotej Štrubelj, Lina Zorec in Amadej Žabkar.

»Dijaki so si za izhodišče ustvarjanja večinoma izbrali dela avtorjev s kočevsko-ribniško-notranjskega konca, ki so jih imeli priložnost spoznati na lanski razstavi v Miklovi hiši. Na njej so sodelovali pedagogi, slikarji in umetniki iz Kočevja, Ribnice, Cerknice ipd., dijaki pa so se z njimi srečali in pogovorili. Razstava v likovnem salonu je zadnja faza dolgotrajnega procesa nastajanja njihovih likovnih del. Poleg samega ustvarjanja so se morali namreč dijaki posvetiti tudi pripravi intervjujev in člankov, oblikovanju koncepta in postavitvi razstave. Celovito so torej spoznali, kako poteka pot od likovnega dela do postavitve v galeriji,« je pojasnil mentor ITS-a Umetnost za mlade Sašo Koprivec.

»Dva dijaka sta si za izhodišče izbrala deli Andreja Trobentarja in Dina Kužnika, ki ju nista imela možnosti osebno srečati, je pa zato komunikaciji potekala na ”digitalen” način. Neposreden stik dijakov z umetniki je nedvomno predstavljal zelo dragoceno izkušnjo, saj so mladi veliko bolje razumeli originalne umetnine, kar jim je zelo olajšalo raziskovanje in ustvarjanje. Vrhunec dijaškega ustvarjanja je tudi tokrat predstavljal tridnevni obisk Osilnice, kjer so kot pravi umetniki delali v ateljejskem vzdušju. Niso imeli pouka in drugih dejavnosti, bili so izolirani od vseh motečih dejavnikov, zato so se lahko stoodstotno posvetili delu.«

»Seveda pa je treba omeniti tudi profesorici Vanjo Novak in Nino Papež, ki sta z vidika umetnostne zgodovine in slovenščine poskrbeli, da so bili intervjuji, članki in teoretični del na visokem nivoju. Šlo je za intenzivno večmesečno ukvarjanje s posameznimi avtorji. Dela dijakov tako niso kopije originalov, pač pa njihove osebne reinterpretacije. Veseli nas, da so se nam nekateri znani umetniki pridružili tudi na razstavi, saj njihova podpora dijakom veliko pomeni. Glavna značilnost tega projekta je, da dijaki praktično vse naredijo sami, mentorji imamo zgolj vlogo usmerjevalcev.«

»Izbral sem si avtorja Božidarja Strmana – Miša in njegovo delo Vodnar, ker so me pritegnili motivi te umetnine. Z avtorjem se sicer nisem mogel dobiti v živo, sva pa zato redno komunicirala preko elektronske pošte. Naprej je bilo treba napisati poljudnoznanstveni članek, nato pa sem v Osilnici ustvaril še likovno umetnino. Tekom dvoletnega projektnega dela smo izvedeli ogromno o lokalnih umetnikih in o umetnosti nasploh. Naučili smo se novih likovnih tehnik, kako pravilno risati, nanašati barve na platno itn. Ko potegnem črto, sem v sklopu ITS-a Umetnost za mlade zelo užival. Takšna oblika pouka, ki je veliko bolj sproščena, mi je nedvomno bolj všeč kot klasična. Učenje poteka tako, da smo v neposrednem stiku s profesorji oz. smo tako rekoč sodelavci,« pravi gimnazijec Nik Rus.

»Jaz pa sem se odločil za kip Prebujenje Marka Glavača, ki sem ga reinterpretiral v sliki. Gre za delo abstraktne umetnosti. Sliko sem naslovil Iskanje začetka. Kip me je takoj pritegnil, ker si ga v bistvu nisem znal povsem razložiti. Ko sem srečal avtorja, mi je povedal več o tem delu. Moja umetnina je nastajala postopoma in počasi, predvsem pa spontano. Vsak detajl, ki sem ga dodal, mi je odpiral nove vizije, kaj bi še lahko dodal, da bi se čim bolj približal motivu kipa,« pa je pristavil drugi mladi umetnik Ožbej Dodič.

»Prvič sem doživela, da je bilo moje delo prepoznano na takšen način. Še toliko bolj me veseli, da je dijaku, ki si ga je izbral, služilo za izhodišče učenja o umetnosti. Za mlade umetnike je zelo pomembno, da dobijo priložnost razstavljanja. Razstave sem se z veseljem udeležila, ker so umetnine res zanimive in kakovostne. Z Ognjenom Milojevićem, dijakom, ki je izbral moje delo, sva se spoznala in izmenjala nekaj besed. Povprašal me je o moji sliki in prepričana sem, da je tudi njemu najino srečanje veliko pomenilo, saj je dobil informacije iz prve roke,« pa pravi umetnica Nika Jakopin.

»Zelo zanimivo je, da je omenjeni dijak kot medij ustvarjanja izbral glino in ustvaril kiparsko delo na podlagi mojega grafičnega dela, odtisa. Moram reči, da je zelo dobro prenesel kompozicijo iz 2D v 3D-prostor in sem zelo navdušena nad tem, kako je izpeljal ta prehod iz dveh v tri dimenzije. Še dodatno pa me je ganilo, da se je povsem spontano zgodil nekakšen sinergijski zaključek. Ravno v dneh pred razstavo, je namreč preminil gospod Božo, ki se ga upodobila na originalnem odtisu. Kljub temu da smo se od njega poslovili, bo tako ob tem umetniškem obeležju živel še naprej.«