Podjetniški zajtrk na temo zaposlovanja tuje delovne sile

Podjetniški inkubator Kočevje in Razvojni center Ribnica Kočevje sta v Mestni kavarni Kočevje gostila drugi kočevski, skupno pa tretji letošnji Podjetniški zajtrk. Tema tokratnega srečanja lokalnih podjetnikov ob kavi in rogljiču je bila vse bolj pomembna, aktualna in pereča problematika zaposlovanja tuje delovne sile. Kakšne razmere trenutno vladajo na slovenskem gospodarskem trgu na področju zaposlovanja tujcev, nam je pojasnil predavatelj Miho Šepec iz Službe za pravne zadeve, področja zaposlovanja in dela tujcev, pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

»Območne službe Zavoda za zaposlovanje sodelujejo pri zagotavljanju delovne sile delodajalcem, bodisi preko kandidatov iz evidence brezposelnih oseb bodisi preko zaposlovanja tujcev.  V Sloveniji vlada veliko pomanjkanje delovne sile, zato je zaposlovanje tujcev vse pogostejša praksa. V zadnjih 10 letih se je obseg izdanih delovnih dovoljenj tujim državljanom zelo povečal. Pomanjkanje domače delovne sile je še posebej opazno pri deficitarnih poklicih, denimo v gradbeništvu, prevozništvu in predelovalni industriji. Tuja sila je v teh dejavnostih večkrat edina možnost, da delodajalci lahko preživijo na trgu. Kljub temu, da država skuša poenostaviti postopke pri zaposlovanju tujih delavcev, so ti še vedno dolgi in zapleteni. Mnogi delodajalci postopkov tudi ne poznajo dovolj dobro, zato je bil osrednji namen predavanja pojasniti, kako se optimalno izpolni vsa potrebna dokumentacija.«

»Predsodkov do zaposlovanja tujcev je danes bistveno manj kot pred leti. Morda ravno zato, ker so potrebe po tujih delavcih močno narasle. Bolj zaskrbljujoče je, da delodajalci tujce pogosto doživljajo kot delavce, ki so pripravljeni delati več pod slabšimi delovnimi pogoji.  Ne smemo dopustiti, da bi tujci predstavljali nelojalno konkurenco za domače delojemalce. V primeru kršitev pravic domačih delavcev običajno veliko hitreje pride do prijav na inšpekcijske službe. Tujci slabše poznajo delovnopravno zakonodajo in skromneje obvladajo slovenski jezik. Zato so pogosteje žrtve, namernih ali nenamernih, kršitev delavskih pravic s strani delodajalcev.«

»Slovenija si sicer uradno prizadeva pridobiti predvsem tuje delavce, ki prinašajo visoko dodano vrednost. A praksa je v resnici precej drugačna, saj se tujci v glavnem zaposlujejo na tistih delovnih mestih, kjer ni interesa domačih iskalcev zaposlitev. Slovenci, še posebej tisti višje izobraženi, se zelo redko odločajo recimo za delo v gradbeništvu, na komunali ipd. Žal se še vedno kaže praksa večinskega zaposlovanja tujcev v tistih dejavnostih, kjer vladajo težji delovni pogoji. Za delodajalce, ki opravljajo te dejavnosti, pa je zaposlovanje tujcev že praktično nuja, da ne ostanejo brez kadra.«