Društvo UP po Oljkinih klepetih v Kočevju izvedlo še psihološki velnes

Na Ljudski univerzi Kočevje je v organizaciji Društva UP v okviru projekta Oljka potekal pogovorni dogodek z naslovom Ohranjanje duševne vitalnosti, ki je bil namenjen zlasti razmisleku o tem, kako v zrelih življenjskih letih ohranjati dobro počutje, notranje ravnovesje in kakovostne medsebojne odnose. Gostji dogodka, ki je znan tudi kot t. i. psihološki velnes, sta bili upokojena dolgoletna zdravnica družinske medicine Jasna Baltić in specializantka logoterapije Darinka Jerčinović. Pogovor je vodila Mojca Šikonja. Obe strokovnjakinji, ki sta vsaka s svojega področja udeležencem osvetlili pomen duševnega zdravja pri starejših, smo povabili pred naš mikrofon.

»Psihološki velnesi so strokovno vodeni pogovori, v sklopu katerih gostimo različne strokovnjake. Običajno so to zdravniki, pedagogi ali psihologi, ki udeležencem podajajo dragocene nasvete o tem, kako si lahko vsak posameznik izboljša kakovost življenja. Prva gostja dogodkov v Kočevju je bila dolgoletna zdravnica Jasna Baltić, ki je prava zakladnica bogatih izkušenj s tega področja. Osrednji namen dogodka je bil obiskovalcem predstaviti, kako si lahko sami pomagajo do boljšega počutja, trdnejšega zdravja in na splošno do lažjega preživljanja časa v zrelih letih,« pravi Darinka Jerčinović.

»V društvu UP pripravljamo niz dogodkov za občane v t. i. zlatih letih. Psihološki velnes sledi dobro obiskanim Oljkinim knjižničnim klepetom, ki smo jih marca pripravljali v Knjižnici Kočevje. Tam bomo v petek, 29. maja, ob 9. uri, pripravili tudi dogodek z naslovom Zlate zgodbe za zdravo dušo. Gre za biblioterapijo, ki temelji na pisanju z roko z nalivnim peresom. S tem se umirimo in strnemo misli. Pisanje z roko pomaga pri krepitvi motorike, ta pa se povezuje s spominom. Najprej bomo prebrali zgodbo, se o njej pogovorili, nato pa bo vsak zapisal misli in občutke, ki so se mu utrnili ob branju.«

»Ob tem pa izvajamo tudi poseben projekt z naslovom Postanite boter oljke. Vsak od nas je na takšen ali drugače način nekomu ”boter”, čeprav se morda tega niti ne zaveda. Botrstvo je lahko čisto preprosto dobro dejanje do sočloveka, denimo da prisedeš k nekomu, se z njim pogovoriš in mu prisluhneš. Botrstvo je vse tisto, kar lajša osamljenost, ki je v sodobnem svetu vse bolj pereč problem vseh generacij. Ko je človek osamljen, se nima s kom pogovoriti, zato se zapleta v svoje (negativne) misli, kar lahko postopoma vodi v poslabšanje duševnega zdravja.«

»Tudi sama sem starejša oseba. Po evropski klasifikaciji sem sicer srednje stara, saj imam 78 let. Seveda pa se ne slepim, da sem pri teh letih v ”cvetu mladosti”. Kot dolgoletna družinska zdravnica, ki je 17 let delala tudi v domu starejših občanov, lahko zagotovim, da je prav vsako obdobje življenja po svoje lepo. Tudi starost je lahko še kako zanimiva, pestra in polna. Kot takšno jo zdaj doživljam tudi sama. Skozi dolga desetletja dela na tem področju sem pridobila ogromno izkušenj in nasvetov ter obilo optimizma, ki jih z veseljem delim z vsemi udeleženci,« dodaja Jasna Baltić.

»Med tegobami, ki pestijo ljudi starejše generacije, je na prvem mestu zagotovo zmanjšana mobilnost. Sama se aktivno ukvarjam s pilatesom in redno telovadim, zato, tudi sodeč po lastnem primeru, trdim, da je kakovostno gibanje ključnega pomena za boljše zdravje starostnikov. Starejši morajo predvsem veliko hoditi in na splošno delati na sebi. Druga težava so različne bolezni. Vedno pravim, da starost sama po sebi ni bolezen, pač pa le primanjkljaj. Če ima človek na primer visok krvni tlak, ki je nevaren za delovanje srca, je potrebno ta primanjkljaj odpraviti. Enako velja denimo tudi za ledvice možgane. Tudi pri slednjih je pomembno, da ob pravem času odkrijemo, ali gre za depresijo, psihozo ali demenco, ter težave ustrezno oskrbimo.«

»Starost je zelo zanimivo obdobje. Nedvomno je popolnoma drugačna od mladosti in srednjih let ter predstavlja velik izziv za vsakogar, ki se z njo sooča. Starejši človek sicer navzven ni več tako lep kot nekoč, je pa zato veliko izkušenejši in modrejši, zato bi lahko rekli, da je lepši navznoter. Tudi starostniki si zato zaslužijo enako mero ljubezni in pozornosti kot mlajši ljudje.«