Kočevski reševalec Primož Velikonja prejemnik prestižnega državnega priznanja zlati znak

14. maja je potekala letošnja tradicionalna slavnostna akademija Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Na njej je bilo podeljeno priznanje za življenjsko delo Angele Boškin, ki ga je prejela Nana Domajnko. Podeljena pa so bila tudi najvišja državna priznanja za pomembne prispevke in dosežke na področju zdravstvene nege in babištva – zlati znaki. Med 10 nagrajenci se je znašel tudi izjemni kočevski reševalec in dolgoletni vodja Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja. Ta povsem upravičeno velja za enega največjih promotorjev Kočevske na državnem in mednarodnem nivoju.

Ko pomislimo na kočevsko zdravstvo, zlasti pa na tukajšnjo urgenco, je Primož Velikonja nedvomno prvo ime, ki nam pride na misel. Je namreč človek, ki z neverjetno požrtvovalnostjo in srčnostjo že dolga leta na najvišjem možnem nivoju opravlja izjemno naporno, odgovorno in plemenito delo reševalca. Njegova strokovnost je dobro znana po celotni Sloveniji, pa tudi v mednarodnem merilu, izjemno organizirane reševalne akcije pod njegovim vodstvom pa so na Kočevskem in drugod po državi rešile že mnoga življenja. Najbolj odmevna je zagotovo zgodovinska intervencija ob največji delovni nesreči v zgodovini samostojne Slovenije ob eksploziji v podjetju Melamin 12. maja 2022.

»Gre za najvišje priznanje v naši stroki, ki pa nikakor ni le plod mojega dela. Sam bi lahko imel še tako genialne ideje, a jih brez vrhunske ekipe sodelavcev ne bi mogel uresničiti. Imam srečo, da sem ”padel” v tako odlično delovno okolje. Seveda se ta nagrada ni zgodila čez noč, pač pa je priznanje za uspešno delo in vse napore zadnjih dvajsetih let. Izjemno pomembna sta tudi podpora in razumevanje ožje družine, ki me spremlja ves ta čas. Potrebno je vedeti, da gre v mojem poklicu za cel kup vsakodnevnih odrekanj. Veseli me, da je bilo moje delo prepoznano, kar mi daje tudi dobro motivacijo za naprej. Priznanje mi absolutno ogromno pomeni, zlasti zato, ker je bila v večinskem delu moja ekipa na podelitvi prisotna,« pojasnjuje prvi med enakimi pri kočevskih reševalcih.

»Vedno pravim, da reševanje ni poklic, ampak poslanstvo. Gre za stalno predanost ljudem, ki nima zaključka. Tudi ko sem doma, sem nenehno dosegljiv na telefon. Ne glede na to, kdaj in kaj se zgodi, sem pripravljen priskočiti na pomoč. Zdelo bi se mi nedopustno, da ob vsem znanju, ki ga imam, ne bi nemudoma pomagal. Ta znanja in takšno miselnost skušam predati tudi na študente in moje zaposlene. Za opravljanje tega poklica zato potrebuješ predvsem zelo izostren čut do (so)človeka.«

»V 30 letih opravljanja tega dela se je nabralo ogromno intervencij. Osebno sem najbolj ponosen na primer Siniše Milunovića izpred dveh, morda treh let. Šlo je za padec z velike višine s tako hudimi poškodbami, da je ponesrečenec v 24 urah od prihoda v bolnico prejel 100 litrov krvi. To pomeni kri 200 darovalcev. Šlo je za hudo poškodbo jeter in praktično čudežno preživetje. Sestavila se je zgodba, v kateri se je izkazala veriga preživetja. Prišla je usposobljena ekipa reševalcev, ki je prepoznala resnost poškodb, na voljo je bil helikopter in pacient je bil v manj kot eni uri v bolnici. To je nedvomno zgodba, ki mi bo za vedno ostala v spominu, saj ponesrečenec zdaj spet živi normalno.«

O tem, da je prestižno priznanje romalo v prave roke, tako ni niti kančka dvoma. Ob tej priložnosti tudi v našem uredništvu Primožu iskreno čestitamo za več kot zasluženo odlikovanje. Zahvaljujemo pa se mu tudi za dolgoletno in zgledno strokovno sodelovanje z našim medijem, za katerega upamo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.