Lenart Dejak vse pomembnejši del svetovne mladinske cestne kolesarske elite

Najboljši kočevski kolesar Lenart Dejak, ki je z izjemnimi nastopi v gorskem kolesarstvu opozoril nase ne le po celotni Sloveniji, pač pa tudi v tujini, se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tudi v dirkališčnem in cestnem kolesarstvu. Medtem, ko najboljši kolesar na svetu Tadej Pogačar serijsko osvaja največje svetovne enodnevne klasike, kočevski kolesarski biser na teh dirkah uspešno nastopa v mladinski konkurenci. O tem, za kako fizično in psihično naporne dirke gre, ter kako izjemni so Lenartovi uspehi za zgodovino kočevskega kolesarstva, smo v daljšem pogovoru povprašali njegovega očeta in trenerja MTB šole Kočevje Janeza Dejaka.

»Potrebno se je zavedati, na kakšen način dirkajo mladinci in kako dobri so v resnici. To se najbolje odraža v njihovih povprečnih hitrostih. Lenart je do zdaj štartal na osmih dirkah in povprečna hitrost kolesarjev na nobenih od njih ni bila nižja od 44 kilometrov na uro. Na eni je bilo povprečje celo 46 kilometrov. Na letošnji članski dirki Pariz–Roubaix, ki je bila po vseh kriterijih rekordna, je bilo denimo povprečje 48 kilometrov na uro. To je dokaz, da mladinci sploh ne zaostajajo veliko za poklicnimi kolesarji. Konkurenca, v kateri Lenart nastopa, je tako resnično neizprosna. Gre za absolutno svetovno smetano mladinskega cestnega kolesarstva. Že samo na dejstvo, da imamo na takšnem nivoju kočevskega predstavnika, moramo biti izjemno ponosni.«

»Lenart nastopa za največjo slovensko cestno kolesarsko ekipo, nekdanjo Adrio Mobil, zdaj uradno imenovano Kolesarski klub Novo mesto. Ob tem pa je tudi redni član slovenske reprezentance do 19 let. Ko smo delali načrte za letošnjo sezono, nismo mogli niti sanjati, da bo dobil toliko priložnosti, sploh glede na to, da je novinec v kategoriji, kjer so kolesarji v reprezentanci večinoma eno leto starejši. Letnika 2008 in 2009 sta poleg tega v Sloveniji izjemna. Imamo kar dva kolesarja letnika 2009 v razvojni ekipi Visma-Lease a Bike, enega v Quick-Stepu in enega v Red Bull-Bora-Hansgroheju. Lenart tekmuje v konkurenci teh fantov in zna se zgoditi, da bo kmalu tudi zanj prišel klic iz katere od največjih svetovnih ekip.«

»Nedvomno sodi v širši krog najboljših svetovnih kolesarjev v svoji starostni kategoriji. So pa naloge, ki jih ima znotraj ekipe in reprezentance, različne in specifične. Pogosto kolesar svoje delo opravi še preden se prižgejo televizijske kamere, zato gledalci ne vidijo, koliko truda je dejansko vložil. Pred kratkim je z reprezentanco preživel en mesec v Belgiji, kjer je odpeljal vse največje enodnevne dirke, vključno s Pariz–Roubaixom. Na štirih sicer ni prišel do cilja, vendar je svoje naloge v ekipi opravil z odliko. Že sam prihod do cilja je na takšnih dirkah pogosto prava umetnost. Poleg kakovosti namreč potrebuješ tudi kar nekaj sreče, da ti gre potek dirke na roko.«

»Brez pretiravanja lahko rečem, da je Lenart trenutno najboljši kolesar novomeške ekipe. Vloge v moštvu pa niso vedno tako preprosto razdeljene, kot vidimo po televiziji. Pogosto se zgodi, da gre dirka povsem v drugo smer od tistega, kar je ekipa predvidela. Nekoč je veljajo, da se dirka zares začne šele po kakšnih dveh urah, danes pa se od samega štarta vozi na polno. Reprezentančni selektor Lenarta zelo ceni, zato mu ponuja veliko priložnosti. Kmalu ga tako čaka nova prestižna mladinska klasika Strade Bianche, nato pa odhaja še na odmevno večdnevno dirko v Švico, ki bo potekala v štirih etapah. Na njej bodo mladi kolesarji premagali kar 7 tisoč metrov višinske razlike.«

»Lenartov največji cestni uspeh je drugo mesto na eni od večjih italijanskih dirk, ki se je je udeležil s klubom. Na eni od reprezentančnih belgijskih klasik pa je bil še 500 metrov pred ciljem v prvi vrsti, nato pa je prišlo do prerivanja in je končal na 23. mestu. Njegovi nastopi so mednarodno opaženi in predstavljajo odlično odskočno desko. Ker je na cesti dobil že ogromno priložnosti, mu je, ne da bi se zavestno odločil, začelo primanjkovati časa za gorsko kolesarstvo. Kljub temu z eno nogo še vedno ostaja tudi v tej disciplini, ker so letos na sporedu kar štiri velika tekmovanja. Če dodamo še velodrom, kjer tudi postaja že specialist, je to pet ali šest državnih, evropskih in svetovnih prvenstev.

»Misli sem, da bo, glede na to, da ni tako močan in ima nižjo telesno težo, postal klasičen hribolazec, vendar sedaj kaže, da se bo razvil v vsestranskega šprinterja. Za zdaj njegovo največjo priložnost predstavljajo dirke, kjer klanci niso tako dolgi in ne gre za prave gorske etape. Ko pride v ospredje z ubežniki, ima namreč v zaključnem šprintu veliko več možnosti kot težji kolesarji. Dolgoročni cilj je nedvomno kariera cestnega kolesarja. Vendar če bi se že zdaj usmeril le na cesto, kjer je konkurenca ogromna, bi težko dobil mesto med najboljšimi šestimi v Sloveniji za nastop na evropskem prvenstvu. Će ne bi tekmoval v gorskem kolesarstvu, pa tam ne bi osvojil nobenih točk, potrebnih za nastop na velikih tekmovanjih. V tem primeru bi mu ostal le še velodrom.«

»Na dirkah v Kamniku in Samoboru bo skušal dobiti čim več UCI točk v gorskem kolesarstvu, prav tako pa tudi na državnem prvenstvu v Dolgi vasi, ki prinaša največ točk. Če bi tam zmagal, kar ne bo preprosto, čeprav je zadnja leta v tej disciplini dominiral, bi ga selektor verjetno vpoklical. Moral bi redno nastopati v svetovnem pokalu, za kar pa trenutno nima časa. Ima pa selektor še možnost, da koga izbere po lastni presoji. UCI točke pa kolesar potrebuje tudi za boljšo štartno pozicijo. Tudi če te selektor izbere, a si brez točk, startaš povsem v ozadju, s tem pa brez realnih možnosti za vidnejši rezultat. Lahko si najboljši v državi, a če štartaš med zadnjimi, si takoj v ogromnem zaostanku.«

»Ta vikend se odpravlja na prvo dirko sezone v gorskem kolesarstvu v Kamnik, kjer pa bo iz omenjenih razlogov štartal z začelja. Sreča je, da na tej, eni najmočnejših dirk v Sloveniji, štarta le 50 do 60 tekmovalcev. Dolg in širok klanec, ki sledi takoj po štartu, ponuja priložnost hitrega napredovanja. Če imaš dovolj močne noge, si lahko na vrhu prvega vzpona že med vodilnimi. Na cesti ni tako. Tam lahko prvi kilometer dirkaš v ozadju, nato pa se počasi prebijaš naprej. Cestno kolesarstvo je seveda bistveno bolj prestižno od gorskega. Fantje kot je Lenart v teh letih še iščejo primerno okolje in razvojno ekipo. Težava nastane, ko si še brez razvojne ekipe že redni član reprezentance. Težko boš pomagal nekomu drugemu, če sam potrebuješ rezultat, da te opazijo.«

»Letos bo še kombiniral vse tri discipline, jeseni pa se bo verjetno odločil za specializacijo na cestno kolesarstvo. Za tekmovanje na velodromu ni večjih težav, saj je dovolj že nekaj treningov na samem prizorišču. Je pa dejstvo, da je cestno kolesarstvo izredno neizprosno. Vsak vidi samo tistih nekaj vodilnih na Tour de Franceu. V bistvu pa je kot pri nogometu. Ni vse samo Liga prvakov, pač pa je v ozadju še ogromno manjših klubov. Procentualno je verjetno uspeh cestnih kolesarjev in nogometašev približno enak. Lahko si najbolj vrhunsko pripravljen, pa ne boš zmag(ov)al, če nimaš dovolj dobre ekipe ali se dirke nisi lotil taktično pravilno. V gorskem kolesarstvu pa velja, da če imaš noge za zmago, boš tudi dejansko zmagal. Cestno kolesarstvo je brutalno, gorsko pa ”romantika”.«

»Lenartov profil na največji kolesarski spletni strani ProCyclingStats je izjemno dobro obiskan, kar pomeni, da je vzbudil pozornost številnih kolesarskih agentov in oglednikov velikih ekip. Denimo danes (v času pogovora je bila ura okoli 9.30) ima že devet ogledov, čeprav gre za fanta, starega 16 let, ki nastopa v svoji prvi sezoni. Če ga primerjamo s trenutno najuspešnejšim slovenskim kolesarjem v tej starosti kategoriji, ugotovimo, da ima Lenart na profilu občutno več ogledov. To je jasen dokaz, da je še kako zanimiv številnim oglednikom. Je pa res, da mu bo verjetno morala za veliki preboj uspeti še kakšna dirka, kot je bila tista v Italiji. Ko doseže odmeven rezultat, mu agenti pošljejo čestitko. To pomeni, da so ga opazili in da ga redno spremljajo.«

»Lenart je sicer naš trenutno edini ”uradni” reprezentant, saj v slovenskem kolesarstvu obstajata le članska reprezentanca in tista do 19 let. Za Eneja Bartolmeja, ki je član selekcije do 17 let, upamo, da bo šel po njegovih stopinjah. Lani je bil v svojem letniku med najboljšimi v Sloveniji, nastopil je tudi na Švedskem, kjer je v prvih štirih etapah dosegel odlične rezultate. Ni sicer še povsem na Lenartovi ravni, je pa resnično prizadeven in izstopa med vrstniki. Imamo pa še druge perspektivne kolesarje, na primer Zojo, ki je pred kratkim osvojila dirko za Veliko nagrado Idrije, in Nežo, ki je na velodromu osvojila skoraj vse možne medalje. Vedno več naših kolesarjev nosi reprezentančni grb. Imamo torej močno ekipo na vseh področjih. Skušamo jih usmerjati tudi v cestno kolesarstvo. Vsakemu rečem, naj poskusi, saj bo imel tako več možnosti. Če si gorski kolesar, te izkušnje vedno koristijo tudi na cesti. Tudi velodrom pa je odlična izbira, ker nam je blizu in omogoča treninge pozimi.«