Pogovorni večer z novinarjema Mladine Juretom Trampušem in Borutom Mekino

Združenje borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja Kočevje je sinoči v dvorani Šeškovega doma pripravilo pogovorni večer z naslovom Kaj je fašizem in kako se mu upreti. Gosta mag. Mete Kamšek, ki je pogovor povezovala, sta bila priznana novinarja časnika Mladina Jure Trampuš in Borut Mekina. Dolgoletna poročevalca enega najbolj izstopajočih slovenskih tiskanih medijev, ki sta odlična poznavalca totalitarističnih ideologij, ki so tudi Slovencem povzročile veliko gorja, sta se dotaknila petih tematskih sklopov – vzpon skrajne desnice in nacionalizma, kapital in politika z roko v roki, mladi in radikalne ideje, družbena omrežja in umetna inteligenca ter Narodnoosvobodilni boj in današnji odpor proti fašizmu.

»Pri Mladini se s pojavom in fenomenom fašizma ukvarjamo že štiri desetletja, midva osebno pa okoli 30 let. Denimo leta 1995 smo pripravili naslovnico z naslovom Fašizem über alles, ki jo je ”krasila” fotografija torte z nacističnim znakom. Prvi večji očitek, da se tudi v Sloveniji dejansko spopadamo s fašizmom, pa so prinesli tako imenovani Izbrisani. Šlo je namreč za slovensko inačico etničnega čiščenja, vendar je bilo takrat, ko se je zadeva razpletla, odgovorne še sram, danes pa ni nikogar več sram ničesar. Nekoč so se radikalne stvari skrivale, nisi na glas govoril, da si rasist, da sovražiš uspešne ženske, ali da je vse begunce potrebno izgnati. Danes pa si ”faca”, če takšne parole javno razglašaš,« pojasnjuje novinarski dvojec.

»Fašistične ideje so vseskozi med nami, vprašanje je le, kdaj pridejo na plan. Fašizem izhaja iz frustracij in nemoči. Ljudje v današnjem potrošniškem svetu slišijo ogromno obljub, ki se nikdar ne izpolnijo, zato so močno frustrirani. Obupani so nad sistemom, oblastjo, demokracijo in vojnami, dejansko pa jih je tudi strah. Zato jih pričnejo privlačiti ideje, ki jim ponujajo bližnjice. Najprej gre za populistične ideje, ki nato prerastejo v izključevanje drug(ačn)ih, naposled pa se izrodijo v obliki fašizma. Jedro fašizma, iz katerega ta tudi izhaja, pa je razbitje družbe. Ko so ljudje osamljeni in brez medčloveških stikov, postanejo bolj nagnjeni k takšnim idejam. V bistvu že zadnjih 200 let obstajajo pogoji, da fašizem nenehno ”živi” med nami.«

»Nekoč se je fašizem denimo krepilo z urbanizacijo, ko so ljudi iz urejenih kmečkih okolij nasilno selili v mesta. Življenjske vezi so se namreč pričele trgati, tako kot se to danes počne na družabnih omrežjih. Ta nadomeščajo medčloveške stike s komercialnimi stiki. Ko komercializacija uničuje človeške stike, pa se povečuje nevarnost za iskanje rešitev v totalitarnih ideologijah. Sodobni fašizmi niso takšni kot tradicionalni. Ni več (toliko) ljudi, ki bi recimo v črnih srajcah korakali po mestih, časi so se pač spremenili, vendar so ideološke ideje ostale precej podobne. Bistvo fašizma je, da si vedno poišče sovražnika ali več njih. Družabna omrežja pa so ta proces le še pospešila.«

»Lahko bi rekli, da je današnji fašizem ”na steroidih”. Živimo namreč v svetu, v katerem nihče več ne ve, kaj je res in kaj ne. Ker vsi toliko lažemo, smo v resnici ostali brez svobode. Laž omejuje resnico, in ker resnice ni, se človek nima na kaj upreti, saj je vse dovoljeno. Današnji fašizem ima pogosto korenine tudi pri različnih teorijah zarot, ko se začnejo množično javno širiti neka čudna prepričanja, nekakšne zlovešče ideje. V ZDA denimo nastaja kar nekakšna vzporedna oblast, vzporedna policija in podobne službe, ki izvajajo teror. Politika več ne teče preko političnih strank, pač pa nekakšnih sumljivih gibanj.«

»Fašizem ne pride med ljudi neposredno in jasno, pač pa jih postopoma prevzame. Za vsakim fašizmom se skriva spodletela revolucija. Fašizem se bo v različnih oblikah v družbi nenehno ohranjal ter vedno znova pojavljal, vse dokler bodo v njej vladale neenakosti. Da se rešimo fašizma, moramo preprosto izboljšati družbo, v kateri živimo. Ker je izvor fašizma v (pre)trganju vezi med ljudmi, je edina rešitev za njegov trajni zaton, da se medčloveške vezi še naprej tkejo in krepijo. Potrebno se je neposredno srečati s sočlovekom, vsi ostali nadomestki osebne komunikacije so namreč tvegani.«