Connect with us

ZANIMIVOSTI

130 let odprtja kočevske vodarne in elektrarne

Avatar

Objavljeno

dne

Vir fotografij: Pokrajinski muzej Kočevje

Brez (zdrave pitne) vode in električne energije si že dolga desetletja ne moremo predstavljati vsakdanjega življenja. Ti dve življenjsko pomembni dobrini pa seveda nista bili od nekdaj tako samoumevni kot danes in tudi nista čez noč ”padli z neba”. Na današnji dan pred natanko 130 leti, torej 19. novembra 1896, se je zgodil eden najpomembnejših dni v zgodovini našega mesta. Ob 18. uri je namreč po vodovodnih ceveh prvič pritekla voda, po ulicah in domovih pa so zasvetile električne svetilke. Tega zgodovinskega jubileja, ki je za vedno spremenil življenje ljudi na Kočevskem, so se z zapisoma spomnili v Pokrajinskem muzeju Kočevje in podjetju Hydrovod Kočevje.

»Otvoritev je bila načrtovana 21. oktobra 1896, toda zaradi neugodnega vremena so jo morali prestaviti na kasnejši datum. Vodarna in elektrarna mesta Kočevje je pomemben mejnik v zgodovini oskrbe z vodo in elektrike na Slovenskem. Kočevski mestni vodovod sodi med prve na tedanjem Kranjskem ter predstavlja gravitacijsko in tehnično dokaj zahteven vodovodni sistem. Začetek proizvodnje električnega toka v mestu ob Rinži pa je pomemben mejnik v zgodovini elektrifikacije na Slovenskem. To je prvi zametek javnega električnega omrežja in rojstno leto elektrike v javni rabi na Slovenskem,« so navedli v Pokrajinskem muzeju Kočevje.

»Voda je ena najpomembnejših dobrin za življenje, vendar se pogosto šele ob pogledu v preteklost zavemo, kako velik napredek pomeni njena dostopnost v naših domovih. S tem, ko je v Kočevju prvič po ceveh pritekla voda, se je začelo novo poglavje v zgodovini mesta. Prebivalcem je bila prvič zagotovljena organizirana oskrba z vodo, kar je pomenilo pomemben korak k boljšim življenjskim, higienskim in zdravstvenim razmeram. Zamisel o gradnji mestnega vodovoda se je porodila v času, ko so se prebivalci še večinoma oskrbovali z vodo iz vodnjakov in studencev. Pozimi leta 1893 je bil na območju med Marofom in nekdanjo opekarno v Rožni ulici izvrtan poskusni vodnjak. Ugodni rezultati so mestne oblasti spodbudili k pripravi ambicioznega projekta sodobne oskrbe mesta s pitno vodo. Gradnja je predstavljala za tisti čas velik tehnični podvig. Projekt je predvideval vodarno, črpališče, vodohran in 4,5-kilometrsko vodovodno omrežje. Vodo je v vodohran prostornine 400 kubičnih metrov potiskal sistem dveh batnih črpalk, po mestnem omrežju pa je dotekala do uporabnikov.«

»Prvotni vodovodni sistem je bil opremljen z osmimi javnimi vodnjaki, osmimi vodnjaki za napajanje živine in 37 hidranti. Že prvotna zasnova je tako upoštevala potrebe prebivalcev ter živinoreje in požarne varnosti. Posebnost kočevskega projekta je bila tudi njegova povezanost z elektrifikacijo mesta. Ob vodarni je bila zgrajena elektrarna, ki je zagotavljala energijo za pogon črpalk in hkrati proizvajala električno energijo za javno uporabo. Tako sta 19. novembra 1896 v Kočevju hkrati začela delovati vodovod in elektrarna. Mesto je s tem vstopilo v novo obdobje tehnološkega razvoja.«

»V naslednjih desetletjih je mesto raslo in se razvijalo, spreminjale pa so se tudi potrebe po vodi. Prvotni sistem je desetletja predstavljal temelj organizirane oskrbe, pozneje pa so ga postopoma nadomestili in dopolnili sodobnejši vodni viri, objekti in omrežja. Danes je oskrba s pitno vodo organizirana širše, izvaja pa jo javno podjetje Hydrovod Kočevje, ki je bilo ustanovljeno 15. julija 1959 in nadaljuje tradicijo organizirane oskrbe s pitno vodo na Kočevskem in v širši regiji. Danes, ko vodo preprosto odpremo s pipo, si težko predstavljamo, kakšen napredek je pomenila njena napeljava pred 130 leti. Za tem dosežkom so bili vizija, znanje, pogum in delo ljudi, ki so razumeli, da je zanesljiva oskrba s pitno vodo temelj zdravega in razvitega mesta. Ob 130-letnici kočevskega vodovoda se zato ne spominjamo le tehničnega dosežka iz leta 1896, temveč tudi vseh generacij, ki so gradile, vzdrževale in razvijale vodovodni sistem ter skrbele, da je voda ostajala dostopna vsem prebivalcem,« pa je zapisal direktor Hydrovoda Kočevje Antun Gašparac.

Kot nam je pojasnil gospod Gašparac, je kakovost kočevskega vodovova za tedanje čase in razmere pomenila pravcato revolucijo, saj je šlo za izjemno dovršen vodovodni sistem, ki se ga ne bi prav nič sramovali niti v sodobnem času. Kočevje je ob tem tudi kot sploh prvo slovensko mesto dobilo javno električno omrežje, s čimer je prav naše mesto postavilo temelje slovenske elektrifikacije. Na oba omenjena izjemna tehnološka dosežka, ki sta zaznamovala tukajšnjo zgodovino, bi morali biti nedvomno še bistveno bolj ponosni.

Prikaži več
Click to comment

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Oglasi

Trending

Arhiv novic