Kočevski likovni ekstempore v objemu neokrnjenih gozdov

Tukajšnja območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov organizirala Likovni ex tempore Kočevje 2026.  Ta je od petka do nedelje potekal v objemu neokrnjene narave ob koči Planinskega društva Kočevje pri Jelenovem studencu. Slogan tridnevnega ustvarjalnega dogodka, na katerem so sodelovali tako ljubiteljski kot tudi akademski likovniki, je bil Gozd v miljeju likovne poetike. Okoli 25 umetnikov iz Slovenije, zamejstva in tujine je ustvarjalo pod budnim očesom priznanega mentorja mag. Zorana Pozniča.

»Veseli me, da smo se uspeli dogovoriti za ustvarjanje v najbolj neokrnjenem kotičku narave, v kočevskih gozdovih. Okolica Koče pri Jelenovem studencu na višini 850 metrov v gozdni idili ponuja izjemen prostor za likovni navdih ter za nastanek kakovostnih umetnin. Zelo smo ponosni, da je bil že drugo leto zapored mentor udeležencev izjemni likovni ustvarjalec Zoran Poznič, ki je ekstempore tudi strokovno spremljal. Sodelujočim umetnikom je v petek na slovesnem odprtju pojasnil osnovne informacije in temeljne principe ustvarjanja, ki je na omenjeni lokaciji potekalo večino sobote in nedelje,« je dejal vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Uroš Novak.

»Udeleženci so z delom pričeli v soboto ob 9. uri, z vmesnim odmorom za kosilo so ustvarjali dvakrat po štiri ure, podobno pa je bilo tudi v nedeljo. Za bolj oddaljene ustvarjalce in vse ostale, ki so si tega želeli, je bilo poskrbljeno tudi za prenočitev v koči. Vsa dela, ki so nastala v okviru tega tridnevja, so ostala pri nas kot del fundusa JSKD oz. Občine Kočevje. Načrtujemo, da bomo predvidoma v sredini julija postavili tudi razstavo teh umetnin, kjer se bodo avtorji znova srečali in bo tudi širša javnost lahko videla, kaj vse je nastalo v objemu kočevskih gozdov.«

»Glede na to, da smo imeli tudi udeležence iz italijanskega zamejstva in celo iz daljne Kostarike, se lahko pohvalimo, da je bila udeležba mednarodna. Na ta način vsako leto širimo krog likovnih ustvarjalcev, ki imajo na Kočevskem resnično izjemno podlago za ustvarjanje, predvsem pa potreben mir, da lahko podoživijo vse, kar želijo, bodisi na platnu bodisi z glino, akvareli, skicami, risbami itd. Naslednje leto pa si obetamo še posebej močno mednarodno udeležbo, saj je tudi interes Zveze društev likovnih ustvarjalcev Slovenije, da se kočevski ekstempore še dodatno razširi.«

»V posebno čast mi je bilo, da sem bil lahko mentor in strokovni spremljevalec tega srečanja. Predvsem zato, ker je bila tema ustvarjanja gozd z vsemi svojimi posebnostmi, tudi v smislu zgodb, ki jih ljudje spletamo okrog tega magičnega prostora. Gostili smo rekordno število udeležencev,  ki so ustvarili dela, ki so zajela nekakšne trenutke v razmišljanju ter dojemanju vsega veličastnega in dobrega, kar nam gozd, tudi v 21. stoletju, še vedno daje. Po mojem mnenju bi morali gozd kot naravno dobrino ceniti veliko bolj, kot ga dejansko znamo,« pa je pojasnil znani akademski kipar in nekdanji minister za kulturo mag. Zoran Poznič.

»Vizualna umetnost je poklicana, da ljudi ne le zaziba v nekakšno podobo perfekcije odličnosti, pač pa tudi, da skozi svoja dela umetniki ”bičajo” napake, opozarjajo na nevarnosti, kažejo stranpoti ter skozi likovno podobo govorijo o trenutku sedanjosti in obetih za prihodnost. Kot akademskemu umetniku se mi zdi prav, da se tudi na tem področju pričnemo ukvarjati z dejansko kvaliteto, ne zgolj s kvantiteto, tako na strani ljubiteljev kot tudi akademskih ustvarjalcev. Menim da smo uspeli dobiti pravo mešanico malce naivnega pristopa in akademizma, kar je dalo dogodku pravo vrednost.«

»Umetniki so večinoma ustvarjali z akrilnimi barvami na platnih različnih velikosti. Seveda pa se je ustvarjalo tudi z drugimi mediji in v drugih tehnikah. Imeli smo tudi kiparjenje z glino, grafično ustvarjanje, lesoreze ipd. Šlo je za raznovrsten nabor ustvarjalnih likovnih tehnik, kar je pripeljalo do tega, da so nastala raznolika in kakovostna dela, ki bodo na zaključni razstavi obiskovalcem dala konkreten vpogled v to, na kakšen način trenutna slovenska likovna scena razmišlja o stvareh, ki so na nek način pereče ter nam ponujajo izhod iz zagat 21. stoletja.«