Empatija sobivanja v sožitju vzajemne ustvarjalnosti

8. aprila v spomin na prvi mednarodni romski kongres, ki je potekal na ta dan leta 1971 v Londonu, obeležujemo mednarodni dan Romov. Romska skupnost je na širšem Dolenjskem številčna, tudi na Kočevskem prebiva precej pripadnikov te etnične manjšine. Ljudska univerza Kočevje se zato že nekaj let z organizacijo ene največjih tovrstnih prireditev v Sloveniji aktivno pridružuje praznovanju. Tako je bilo tudi letos, saj je skozi dobršen del današnjega dneva živahno glasbeno-plesno-družabno dogajanje zajelo veliki oder in prireditveni prostor v Gaju.

Tokratna slovesnost je potekala pod naslovom Empatija sobivanja v sožitju vzajemne ustvarjalnosti. Triurni dogodek, ki ga je ljudska univerza organizirala v sodelovanju z Občino Kočevje, Centrom za socialno delo Kočevje in Romskim centrom Sonček, je zaznamoval bogat kulturni program s številnimi glasbenimi in plesnimi točkami v izvedbi romskih prostovoljcev. V kulturno-umetniškem programu so se prepletali folklora, glasba, delavnice ter predstavitev romske kulture in okušanje romske kulinarike. Prireditev so z nastopom popestrili tudi gostje iz društva Romano Khama Roma iz sosednjega Broda na Kolpi.

»Naslov prireditve je delo naše romske koordinatorice Jadranke Glavač v sodelovanju z romskimi prostovoljci, ki so pripravljali program. Kot vselej je bil poudarek na vrednotah sobivanja, strpnosti in bogate, barvite ter živahne romske kulture. Velik pomen smo poleg glasbenih in plesnih točk namenili tudi vizualni podobi. Predstavili smo tradicionalne romske obleke, s kuhanjem znamenitega ciganskega golaža pa tudi kulinariko. V programu je bilo kar 24 točk, vendar sta dve zaradi odsotnosti odpadli. Nikogar nismo zavrnili, kdorkoli se je želel predstaviti, je dobil priložnost za to,« pojasnjuje vodja Ljudske univerze Kočevje Melita Oražem.

»Šlo je za prijetno druženje v sproščenem vzdušju ter ob dobrih glasbi, plesu in hrani. K sodelovanju smo povabili vse kočevske šole in vrtec, pa tudi romske prijatelje iz Dolenjske in Bele krajine ter z Broda na Kolpi. Prireditev je bila tako znova množična in ob tisti, ki jo pripravljajo v Prekmurju, zagotovo med večjimi in pomembnejšimi v državi. Po lanski prireditvi v dvorani, so si Romi zaželeli praznovanja na prostem, zato smo veseli, da nam je bilo vreme naklonjeno. Gostje z Broda pa v petek pripravljajo še svojo slovesnost v Delnicah, kamor so s šestimi točkami vabljeni tudi naši romski prostovoljci.«

Čeprav je bil dan namenjen predvsem počastitvi romske kulture, pa je bil tudi pravšen za konkreten premislek o položaju Romov v sodobni družbi. Kot priznava naša sogovornica, na Kočevskem z vidika uspešnega sobivanja romske manjšine in večinskega prebivalstva obstajajo še številne ovire: »Vselej poudarjamo, kako pomembno je končati osnovnošolsko izobraževanje v mladosti. Kadar to spodleti, smo kot ”osnovna šola za odrasle” na voljo na ljudski univerzi. Romi predstavljajo več kot 90% vseh udeležencev v našem osnovnošolskem programu. Okoli dve tretjini tistih, ki ta program obiskujejo, ga sicer tudi zaključi, vendar pa se jih nato zelo malo vpiše še na srednješolski program. Takšni so v povprečju recimo trije od 50.«

»Lani smo v sodelovanju z ministrstvom za delo pristopili k izvajanju programa Romani zour (Romski zgled), ki podpira vstop Romov na trg dela. Žal se s številkami na tem področju ne moremo ravno (po)hvaliti. Gre namreč predvsem za udeležbo tistih Romov, ki so že pred tem imeli določene poklicne cilje, želeli pa bi si vključiti predvsem tiste, ki veljajo za bolj problematične. Želimo si doseči, da bi med temi izobrazba in delo postati vrednoti. Šele ko bomo kot družba dosegli spremembo miselnosti pri večinskem romskem prebivalstvu, bo lahko prišlo do konkretnejšega napredka. Danes žal (še) nismo na tej točki.«