Šolski varnostni sosvet v OŠ Zbora odposlancev Kočevje

Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje je ob današnjem nacionalnem dnevu znanosti in mednarodnem dnevu znanosti za mir in razvoj pripravila šolski varnostni sosvet z naslovom Ko za otroke skrbi vsa skupnost. Sosveta, ki je v manjši šolski športni dvorani potekal od 10. do 15. ure, so se udeležili tudi ravnateljica, učitelji in učenci Osnovne šole Velika Dolina. Dogodek je bil del širšega projekta Inštituta za razvoj vključujoče družbe ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Osrednja tema pogovora je bila širša strokovna razprava o varnosti otrok v šolskem okolju.

Dogodek je bil namenjen učencem zadnje triade osnovne šole, učiteljem, staršem ter predstavnikom različnih zavodov in tukajšnje lokalne skupnosti. Učenci so ob podpori učiteljev, mentorjev in staršev predstavili rezultate svojega terenskega in raziskovalnega dela, povezanega z naravo. Podali pa so tudi lastne poglede na razvoj varnostne kulture, družbene odpornosti in pripravljenosti na življenje v nepredvidljivih razmerah, ki vladajo sodobnemu svetu. Osrednja ugotovitev je bila, da zagotavljanje varnosti otrok ne sme biti izključno na plečih šole ali drugih institucij, pač pa mora vladati učinkovit preplet različnih družbenih deležnikov.

»Po neljubem dogodku v Veliki Dolini, ko je otrok romske skupnosti pretepel vrstnika, smo slovenske šole na nek način ostale ”bose”. Nismo imele nobenega zakona ali pravilnika, s katerim bi se lahko dovolj hitro odzvali. Tako se je projekt pravzaprav razvil spontano. Ko sta se spremenila zakon o osnovni šoli in pravilnik o šolskem redu, smo postali bolj učinkoviti. Ministrstvo je našo šolo prepoznalo kot primer dobre prakse dela z romskimi učenci. Na današnjem sosvetu smo se povezali z različni deležniki in se pogovorili o ukrepih za zagotavljanje trajne varnosti v šolskem okolju. Mladi so izrazili svoja mnenja in se o njih pomenili s starejšimi. Bistveno je, da za otroke skrbi celotna skupnost, ne le njihova šola. Vključiti se morajo vse lokalne organizacije, seveda pa tudi družine.«

»Medtem, ko je bil lanski projekt posvečen področjema naravoslovja in likovne umetnosti, je bila tokratna rdeča nit stik mladih z naravo. Pridružila se nam je šola iz Velike Doline, s katero vse od omenjenega zapleta pred približno tremi leti tesno in plodno sodelujemo. Povezali pa smo se tudi z drugimi kočevskimi (izobraževalnimi) zavodi. Na naši šoli vse morebitne težave rešujemo odločno in takoj. Kot ravnatelj nikoli nisem tiho, zahtevam pa tudi, da vse ostale pristojne službe opravijo svoje delo. Nekdo mora zadevo vedno prevzeti in jo ”riniti” naprej, da se priključijo še drugi. Šola zgledno sodeluje z vsemi lokalnimi zavodi, še posebej s centrom za socialno delo. Resnično gre za primer dobre prakse in veseli nas, da to prepoznajo tudi na državnem nivoju. Seveda pa so za to potrebni dobri medsebojni odnosi in spoštovanje. Na silo ne gre nič,« je pojasnil ravnatelj Peter Pirc.

»Projekt smo zasnovali tako, da imajo v njem osrednjo vlogo učenci. Ti so črpali praktična znanja iz narave in jih prenesli v šolsko okolje ter v digitalni prostor. Otroci so se pri tem opolnomočili pri zagotavljanju lastne varnosti, seveda v skladu s starostjo in zmožnostmi. Pridobljena spoznanja so na sosvetu delili z odraslimi in prišlo je do debate o tem, kaj vse lahko kot skupnost storimo za večjo varnost (mladih). Z varnostnimi tveganji današnjega časa se je potrebno spopadati s skupnimi močmi, da se preprečijo hude posledice. Priča smo zapisom iz tujine, kako otroke zlorabljajo v različne namene, tudi že za potrebe umetne inteligence. Na tem področju so mnogi otroci, ki sodelujejo v projektu, že spretnejši od odraslih, zato jih lahko tudi marsičesa naučijo.«

»Gre za širši pilotni projekt, ki ga skupaj z ministrstvom izvajamo drugo leto. Želimo vzpostaviti celovito varnost v šolah in le-te tesneje povezati z lokalnimi skupnostmi. Šole morajo vzpostaviti lasten varnostni sistem, vendar v povezavi s svojimi skupnostmi. Danes je bilo slišati zelo malo teorije, pač pa predvsem konkretne praktične izkušnje. Skozi medgeneracijsko sodelovanje lahko vsi prispevamo k večji varnosti, pa tudi k pripadnosti vrednotam skupnosti. Ne glede na to, koliko smo stari in kako gledamo na svet, imamo določene skupne vrednote, za katere si moramo prizadevati. Slovenija je na srečo še vedno varna država, ki je na nekaterih mednarodnih lestvicah celo v samem vrhu. Vendar pa je to zelo relativno.«

»Varnostne razmere so pri nas še vedno razmeroma dobre, na kar smo lahko ponosni. Vendar pa na tem področju nikakor ne smemo ”zaspati”. Sosvet je bil namenjen temu, da se pripravimo na morebitne izzive, ki so pred nami, torej da delamo na preventivi, ne zgolj čakamo, da se nekaj zgodi. OŠ Zbora odposlancev je vključena tudi v mednarodne projekte in je na splošno izjemno proaktivna. Vzpostavlja tudi infrastrukturo, ki prispeva k večji varnosti v šolskem sistemu in hkrati odpravlja birokratske ovire. To pomembno razbremeni delo učiteljev, ki se lahko posvetijo poučevanju. Nikakor torej ni naključje, da smo bili danes prav tukaj,« pa je dodal vodja projekta Bećir Kečanović.