Pri preverjanju stanja Ledene jame na Stojni odkrili novo dvorano

Kočevska ni le dežela prostranih in neokrnjenih gozdov, pač pa tudi dežela številnih (kraških) jam in vrtač. Ena najbolj znanih jam na Kočevskem je nedvomno Ledena jama na Stojni, ki je že leta predmet raziskav in proučevanj jamarjev ter jamarskih društev in strokovnjakov. Jamarsko društvo, ki izvaja redne preglede razmer v omenjeni jami je ljubljanski Jamarski klub Železničar. Ta je pred dnevi po petih letih znova izvedel akcijo temeljitega in celovitega pregleda jame, ki je pokazal drastične spremembe od zadnjega pregleda. Jamarji so pri tem odkrili celo novo dvorano.

Jamski fotograf Peter Gedei vsakih pet let skrbno dokumentira vse zaznane spremembe v količini in obsegu ledu v jami. Prve posnetke je ustvaril že daljnega leta 1991, vse od leta 2010 pa so, predvsem zaradi klimatskih sprememb, spremembe v razmerah v jami na njegovih posnetkih vse bolj opazne. Pregled jame so tokrat poleg njega izvedli še Miklavž Grafenauer, Aleš Grlj, George Heath, Neža Janežič, Miha Staut in gost iz Brazilije Rodrigo Severo.

»Ugotovili smo, da je letošnje stanje še bolj dramatično kot ob prejšnjem obisku. Led se je namreč umaknil še za nekaj metrov bolj v globino, kar je najbolj opazno pri starih sidriščih, ki so zaradi višine nad podom nedostopna. Med pregledom ledenega čoka v vzhodnem delu smo našli nov, do sedaj še nepoznan prehod, ki je nastal zaradi taljenja ledu. Ta vodi skozi ledeno pregrado do krajše stopnje in pripelje do velike dvorane. Osrednji del dvorane je ogromen ledeni čok, na zahodni strani pa se dvorana zaključi s steno. Posebno zanimivi so bili hlodi, ki so viseli z ledenega stropa ali pa so bili zapičeni v podoru. Spominjali so nas na nekakšne ”lesene kapnike”. Ker pa le-teh v jami dejansko ni, smo se odločili, da bomo dvorano poimenovali Ikebana. Ogled nam je vzel precej časa, zato se tokrat v levo (zahodno) brezno nismo podali,« so zapisali na Facebook strani Jamarskega kluba Železničar.

»V jamo smo prvič vstopili leta 1991. Najprej smo pregledali le njen desni del, nekaj mesecev kasneje pa smo se vrnili še v levega, Ugotovili smo, da gre za zelo lepo in zanimivo jamo. Ker nas je zanimalo, kaj se bo z njo dogajalo v prihodnje, smo se odločili, da bomo na vsakih nekaj let izvajali redne preglede. Naslednji pregled je sledil čez 10 let in prišlo je že do zelo opaznih razlik v stanju ledu, ki se je v osrednjem delu jame stalil za približno meter in pol. Ugotovili smo, da se bo talil vse hitreje in bodo tudi naši pregledi jame morali slediti bolj pogosto.«

»5 let je ravno pravšnja doba, saj ni predolga, hkrati pa že omogoča uvid v konkretne spremembe. Zaradi klimatskih sprememb, zlasti vse višjih temperatur, se led zadnja leta tali vse hitreje. Zato resno razmišljamo, da bi preglede izvajali že kar vsako leto. Fotografiram po različnih jamah, saj fotografije s svojo kontinuiteto predstavljajo pomemben zgodovinski pregled razmer v jamah. Taljenje ledu omogoča dostop do tistih delov, do katerih prej nismo mogli dostopati. Zdaj lahko bolje ocenimo dejansko velikost jam, ki so bile prej dodobra zaledenele in se je videlo le njihove stene.«

»Zadnja leta so jamarske izkušnje povsem drugačne kot pred desetletji. Led izginja, odpirajo se novi prehodi in celo nove dvorane. Odkritje nove dvorane za jamo, kakršna je tista na Stojni, danes ni več tako nenavadna. Pri bolj obiskanih jamah, ki v preteklosti niso bile tako poledenele, pa bi takšno odkritje pomenilo večji dosežek. Pred leti smo se jamarji hudovali nad alpinisti, ki so plezali po ledu in delali luknje, skozi katere se je nato stekala voda in ustvarjala grbine, kar je povzročalo še večje taljenje. Danes je to že povsem brez pomena, saj se led tako in tako hitro tali že sam po sebi.«

»Alpinisti sicer v jami verjetno še vedno trenirajo, vendar pa je dostop že močno otežen, saj se je vhodni podor občutno spremenil. Ledu zmanjkuje, kar je jamo poglobilo, zato je brez uporabe vrvi dostop zelo tvegan ali celo nemogoč. Podor je aktiven, kar pomeni, da se po njem valijo tudi skale. Preglede jam navadno opravljamo v septembru, oktobru ali novembru, saj so razmere v teh mesecih najbolj neugodne, kar daje najbolj realno sliko dejanskega stanja. Pozimi namreč lahko nastane novi led, ki pa ne vpliva na to, da bi bil star led zato v boljši kondiciji,« pa nam je pojasnil Peter Gedei.