Kočevski pletarski mojster Janko Marinč z dijaki GSŠ Kočevje na znamenitem ribniškem sejmu

Včeraj je v bližnji Ribnici potekala letošnja izvedba največje slovenske turistično-etnološke prireditve s skoraj polstoletno tradicijo. Že 49. Ribniški semenj suhe robe in lončarstva je letos na približno 150 stojnicah, razprostrtih po celotnem središču Ribnice, združil kar okrog 350 rokodelcev, obrtnikov, proizvajalcev in drugih razstavljavcev, skupno pa ga je obiskalo kar preko 30 tisoč ljudi.

Ribniški sejem je tudi vsakoletna priložnost za predstavitev dejavnosti kočevskih rokodelcev in obrtnikov, tudi enega najbolj znanih med njimi, priznanega pletarskega mojstra Janka Marinča. Ta je tokrat poleg redne pletarske stojnice skupaj s svojimi dijaki programa lesar Srednje šole Kočevje pripravil tudi stojnico, na kateri so svoje delo, veščine ter izdelke predstavili tudi dijaki.

»Moja rokodelska pot se je resneje začela pred približno 15 leti, ko sem se vpisal v pletarsko šolo Rokodelskega centra Ribnica. Čeprav sem (bil) učitelj lesarstva in posledično poklicno vezan na delo z lesom, sem se z rokodelstvom dejansko začel aktivneje ukvarjati šele tedaj. Leto zatem sem pripravil svojo prvo stojnico na ribniškem sejmu. Vse odtlej sem tu stalni gost. Ribniški sejem je nekaj posebnega, saj ponuja edinstveno priložnost, da se na enem mestu predstavi ogromno zelo raznovrstnih rokodelcev. Suha roba obsega osem ali celo devet rokodelskih panog in prav vse so tu na ogled. Posebnost je gotovo tudi to, da na mnogih stojnicah ne gre le za klasičen odnos prodajalec-kupec, pač pa tudi za predstavitev obrti, materialov ter procesa dela,« nam je pojasnil Janko Marinč.

»Učitelj in mentor pletarstva na Srednji šoli Kočevje sem zdaj že dobro desetletje in vsaki novi generaciji dijakov skušam čim bolje prenesti svoje obrtniško ter oblikovalsko znanje. Na šoli sem že dvakrat pripravil tudi enodnevni pletarski tečaj, v sklopu katerega so si lahko vsi zainteresirani dijaki lastnoročno izdelali manjšo košarico. Sam skrbim za to, da lahko mladi vidijo in spoznajo glavne principe pletarstva in drugih oblik obdelovanja lesa, seveda pa je potem na njih, koliko zanimanja pokažejo na nadaljnje izpopolnjevanje v tej smeri. Povsem razumljivo je, da imajo mladi tudi številne druge interese. Morda pa se bodo k lesu vrnili in se česa uporabnega spomnili, ko bodo starejši.«

»Med mladimi zanimanje za mizarski in oblikovalski poklic znova narašča. To se odraža pri vse boljšem vpisu v omenjena programa na naši šoli, ki se je še pred leti morala zelo truditi z njuno promocijo. Dijaki na srečo vse bolj spoznavajo, da je les vrhunski material, iz katerega se lahko ustvari čudovite uporabne izdelke, hkrati pa ta smer ponuja tudi dobre poklicne možnosti. Prepričan sem, da ima les, sploh na našem gozdnatem območju, lepo prihodnost. Veseli me, da so tudi naši dijaki, mladi mizarji in obdelovalci lesa, dobili prostor ter priložnost, da se predstavijo širši javnosti.«

»Na svoji stojnici mimoidočim vedno konkretno pokažem, kako se izdela lesena vitra. S to demonstracijo ljudem dokažem, da gre za delo mojih rok, ne stroja. Prikaz procesa dela je obiskovalcev vedno zanimiv, še posebej otrokom, ki v glavnem ne vedo, kako nastajajo košare. Starejšim pa predstavlja zlasti nostalgičen spomin na čase, ko so morda to obrt spoznavali pri svojih dedkih ali babicah. Košare lahko danes kupimo že praktično kjerkoli, tudi v supermarketih. A tiste prave slovenske košare vrhunske kakovosti še vedno ni moč dobiti nikjer drugje kot pri rokodelcih.«

»Na sejem smo prišli, da bi predstavili delo, ki ga med letom opravljamo na naši šoli, ter izdelke, ki so ob tem nastali. Za vpis v program lesar na Srednji šoli Kočevje sem se odločil, ker mi je lepo delati z lesom in iz tega naravnega materiala izdelovati uporabne izdelke. Na stojnici prikazujemo dva večnamenska lesena izdelka, manjši stol, ki se lahko pretvori tudi v stopničke, ter ležalnik, ki se lahko spremeni v klopco. S seboj imamo še mizarsko mizo, na kateri lahko obiskovalcem prikažemo, kako so razstavljeni izdelki nastajali,« pa nam je zaupal dijak drugega letnika GSŠ Kočevje Edi Kovačič.

»Ponosni smo, da smo lahko na tako velikem in odmevnem dogodku, kot je Ribniški sejem, spremljali našega mentorja, profesorja Janka Marinča, ki nam je vseskozi pomagal z dragocenimi nasveti. Od njega se lahko res veliko naučimo. Čeprav danes ljudje vse pogosteje kupujejo industrijsko izdelane produkte, sam znam ceniti ročno izdelane izdelke, saj kot nekdo, ki se uči tega poklica, zelo dobro vem, koliko dela in truda stoji za vsakim od njih. Prav zaradi bogate ponudbe kakovostnih rokodelskih izdelkov pa je Ribniški sejem nekaj posebnega in vesel sem, da sem sodeloval na njem.«