Kakovost, oskrba in zaloge (pitne) vode na Kočevskem

Nahajamo se v dolgem obdobju hude suše, ki je še posebej izpostavilo izjemen pomen (pitne) vode kot najpomembnejše naravne dobrine. V času, ko celoten svet pestijo gozdni in drugi požari, se sušijo drevesa in kmetovalcem odmirajo pridelki, je odgovorno in smelo ravnanje z vodnimi viri še toliko bolj ključno. Na Kočevskem, na našo veliko srečo, večjih težav z oskrbo in zalogami kakovostne vode nimamo, kar pa ne pomeni, da pri tem ne obstajajo nikakršni izzivi in tveganja.

Za ugodne razmere se lahko zahvalimo predvsem odlični infrastrukturi na tem področju in vestnemu ter predanemu delu sodelavcev podjetja Hydrovod, ki vsakodnevno skrbijo, da se okvare na vodovodnem sistemu sproti odpravljajo. V daljšem pogovoru z direktorjem Antunom Gašparcem smo podrobneje osvetlili, kakšno je trenutno stanje na našem širšem območju in kako se moramo vesti do vode kot velikega naravnega bogastva, ki ni tako samoumevno, kot si morda mislimo.

»Hidrovod izvaja svojo dejavnost na širšem območju petih oz. celo šestih občin – na celotnem področju občin Kočevje, Kostel, Ribnica, Sodražica in Loški Potok, delno pa tudi na manjšem območju občine Črnomelj. Oskrbo s pitno vodo izvajamo z 20 ločenimi vodovodnimi sistemi. Ti so zelo razvejani, tako da skupna dolžina javnega omrežja, ki ga pokrivamo, meri kar 505 kilometrov. Poleg tega skrbimo tudi za hišne priključke, katerih skupna dolžina znaša še dodatnih 125 kilometrov. Govorimo torej o zares dolgem omrežju, za katerega je potrebno vsakodnevno ustrezno poskrbeti.«

»Del omrežja je tudi veliko objektov, denimo 1500 hidrantov, 500 zračnikov, štiri vodarne, 42 zajetij in vrtin, 61 vodohranov, 20 črpališč, 12 hidropostaj in še mnogo drugih elementov. Zato je praktično nemogoče odgovoriti na vprašanje, ki ga pogosto prejemamo, koliko vode imamo na zalogi. Lahko bi imeli ogromne količine vode, vendar ta, če infrastruktura ne bi delovala kot je potrebno, do uporabnikov ne bi prišla. Na srečo pa lahko rečemo, da je v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenskimi regijami na Kočevskem stanje vode kljub suši zadovoljivo in pod kontrolo.«

»V zadnjem mesecu se srečujemo z nadpovprečno visokimi temperaturami in skromnimi količinami padavin. Še te pa so omejene na nevihte in nalive izrazito lokalnega značaja. Primanjkljaj se giblje blizu 100 litrov, kar pomeni da primanjkuje praktično celotna enomesečna količina padavin, da bi se razmere lahko stabilizirale. Posledično so prizadeta tudi zajetja in je njihova izdatnost nižja kot sicer. Zato mnoga komunalna podjetja po Sloveniji uporabnike vode že nekaj časa pozivajo k odgovornemu ravnanju s to življenjsko neprecenljivo dobrino. Takšen poziv vsekakor velja tudi na Kočevskem.«

»Čeprav so tudi pri nas razmere resne, celoten sistem še vedno deluje normalno. Vsi zaposleni na Hydrovodu si prizadevamo, da tako tudi ostane. Kot rečeno, pa je za ustrezno oskrbo ključna primerna infrastruktura, da se vodo spravi do pip uporabnikov. Na tem mestu moram resnično pohvaliti vse naše sodelavce, ki v teh vročih dneh, ko se temperature bližajo tudi 40 stopinjam, vsakodnevno na terenu spremljajo stanje, popravljajo okvare in skrbijo, da ne pride do izpadov. Pod pogojem, da ne pride do resnejših okvar, nas ne rabi skrbeti. Je pa res, da smo imeli prejšnji vikend izpade na vodarnah in kratkotrajni izpad elektrike.«

»Tveganja torej obstajajo, a če nam bo uspelo delovati brez večjih zapletov, bodo uporabniki imeli zagotovljeno nemoteno oskrbo brez omejitev. Zaenkrat imamo omejitve le na vodovodnem sistemu Trava. To je manjši sistem, kjer je zajetje praktično presahnilo. Zato smo izdali navodilo, naj uporabniki opustijo neracionalno rabo in vodo uporabljalo le za osnovne življenjske potrebe. Omeniti pa moram še problematiko hidrantov. Zavedajmo se, da hidranti niso namenjeni splošni rabi, pač pa izključno rabi v primeru požara ali druge ogroženosti. Žal se nekatere prakse težko izkoreninijo, zato še vedno opažamo, da se hidranti uporabljajo za osebne namene. Dejansko gre za krajo vode.«

»V sušnem obdobju še posebej apeliramo, da se ljudje ne dotikajo hidrantov, saj s tem otežijo tudi naše delo. Ko se voda vzame, se namreč poveča pretok v ceveh, kar pri nas zaznamo kot pojav okvare na omrežju. To pa po nepotrebnem aktivira dežurno ekipo. Tisti, ki s hidranti ne znajo pravilno upravljati, lahko ob tem povzročijo tudi vodni udar in posledično dodatno okvaro na vodovodnem sistemu. V času, ko se zemlja krči in prihaja do prelomov v ceveh, so okvare že v osnovi pogostejše, še posebej pri azbestnih vodovodih. Če občani v sicer suhi prsti opazijo mokro zemljo ali celo lužo, jih pozivamo, naj nas takoj pokličejo, da pridemo zadevo strokovno pregledati.«

»Okvare sproti popravljamo, da se voda ne izgublja in ostaja na voljo za tisto, čemur je namenjena, torej za redno oskrbo uporabnikov s pitno vodo ter za preventivo v primeru požara. Voda na našem širšem območju je vsekakor kakovostna. Res pa je, da so se zajetja tudi pri nas bistveno zmanjšala, zato uporabljamo tista, ki so v danem trenutku bolj izdatna. Vode torej tudi pri nas ni neomejeno. Je pa razmeroma dobro stanje na našem sistemu predvsem posledica investicij v infrastrukturo, ki smo jih izvedli v preteklosti. Vsekakor pa bo tudi v prihodnje potrebno delovati premišljeno in se kar se le da dobro pripraviti na različne, tudi še bolj črne scenarije.«

»Ne gre si namreč zatiskati oči pred dejstvom, da bodo poletja, kot je letošnje, v prihodnje postala stalnica. Podnebne spremembe so neobhodne. Temperaturni ekstremi se bodo nadaljevali ali celo stopnjevali, posledično pa tudi sušna obdobja. To bo terjalo kar nekaj prilagoditev, poiskati bo treba nove vodne vire. Še naprej bo potrebno delati tudi na obnovi cevovodov, saj s tem zmanjšamo vodne izgube in število okvar, dobimo pa tudi dodatne vodne rezerve. Skratka, delo na vodovodnem sistemu ni nikoli končano. Vselej je treba biti proaktiven in iskati učinkovite rešitve za prihodnost.«

»Čeprav na Kočevskem nimamo večjih omejitev, Hydrovod tako kot Ministrstvo za okolje in prostor ter Zbornica komunalnega gospodarstva pri odjemalcih vode apelira na ”zdravo pamet”. V dolgotrajnem sušnem obdobju je potreben premislek, ali je res nujno pranje avtomobila oz. dvorišča, zalivanje vrta, manjša gradbena dela ipd., ali pa lahko takšne reči počakajo dokler se hidrološke razmere ne umirijo. Za takšne namene vodo uporabljajmo le takrat, ko je bo (spet) dovolj. Verjetno se vsi strinjamo, da ni ravno nujno, da imamo v tem obdobju pred hišo Wimbledonsko travo.«