Gimnazijski Zid zgodb

Pred vhodom v stavbo kočevske gimnazije je včeraj potekala predstavitev stenskih poslikav, naslovljenih Zid zgodb, ki so jih v okviru interdisciplinarnega tematskega sklopa Umetnost za mlade ustvarili tukajšnji gimnazijci 3. letnikov. Na krajšem družabnem dogodku, ki so ga osmislili in vodili dijaki, je vsak od avtorjev na kratko predstavil potek nastajanja in vsebino murala, ki ga je (so)ustvarjal. V obsežnem projektu, ki se je v okviru pouka izvajal dve šolski leti, so sodelovali Lev Tit Pogelšek, Sara Đurić, Aiša Kersnič, Zara Čampa, Neja Ruparčič Petan, Iza Debeljak, Nika Cvar, Dora Škulj, Pia Lovšin, Neža Škulj in Sara Seferović. Nastalo je pet zanimivih, živahnih, barvitih in toplih poslikav, ki krasijo dvorišče kočevskega srednješolskega hrama učenosti.

Dijaki so si za izhodišče ustvarjanja izbrali fresko z naslovom Svoboda ni zlo domačega slikarja in nekdanjega profesorja Andreja Trobentarja, ki se nahaja v avli kočevske srednje šole. Umetnina je nastala leta 1985, leta 2006 pa je bila obnovljena. Preživela je tudi obsežen požar nekdanje srednješolske stavbe. Delo, ki gledalce spodbuja k razmisleku o tem, da svoboda ni samoumevna, so dijaki interpretirali pod budnim očesom mentorja Aleksandra Koprivca. Mladi so z novimi urbanimi stenskimi umetninami dokazali, da Kočevje zadnja leta resnično vse bolj postaja mesto muralov.

»Znotraj našega ITS-a smo povezali likovno snovanje, likovno umetnost, zgodovino in slovenščino, naposled pa še angleščino. Dijaki so spisali članke o svojem delu v slovenščini in jih nato prevedli v angleščino. Oblikovali so tudi zgibanko s ključnimi informacijami o nastajanju in vsebini poslikav, sestavili program za današnji predstavitveni dogodek ter ustvarili objavo za šolsko spletno stran. Vseskozi so bili torej zelo aktivni. Vsako leto ugotavljamo, da jim je takšna oblika pouka bolj zanimiva od klasične, saj nastajajo drugačna dela in se stvari lotevajo na bolj interaktiven način. Ni klasičnih predavanj, pač pa so dijaki tisti, ki sami iščejo informacije, raziskujejo, pišejo in ustvarjajo. Profesorji smo bolj v vlogi mentorjev in usmerjevalcev. S končnim izdelkom smo vsi zelo zadovoljni,« je pojasnila profesorica Vanja Novak.

»Tematski okvir ITS-a je bil naslovljen Umetnik in javni prostor. Med umetninami večjega formata, ki so postavljene na javnih mestih, so dijaki izbrali fresko, ki jim je dobro znana. Umetnino so si pozorno ogledali, jo raziskali in si izbrali motive za svoje poslikave. Med procesom ustvarjanja so motive iskali tudi v drugih delih slovenske, evropske in svetovne likovne umetnosti. Murali so nastajali tri dni, kasneje pa jih je bilo potrebno še nekoliko dopolniti. Menim, da je dijakom uspelo pripraviti zelo zanimive in kakovostne stvaritve, ki so lepo popestrile in obogatile videz šolskega okoliša.«

»V sklopu projekta smo naredili res veliko. Precej je bilo dela z računalnikom, vendar smo pogosto ustvarjali tudi na prostem. Predvsem pa smo se zabavali, se med seboj povezovali in ustvarjali avtorske umetnine. Takšna oblika pouka mi je bolj všeč kot klasična, saj vsi aktivno sodelujemo, podajamo svoje ideje in razvijamo lastno vizijo, kako našo zgodbo prikazati drugim. Pouk je bil zabaven, naučili smo se novih tehnik in uporabe materialov, s katerimi sicer ne ustvarjamo ravno pogosto. Začeli smo z risanjem s kredo, na ta način smo nanesli prve poteze in linije. Nadaljevali smo z barvanjem večjih površin. Odločili smo se za uporabo toplih, poletnih barv, saj je originalna freska v hladnejših odtenkih. V sklopu šole smo imeli organizirane tri dni, posvečene izključno ustvarjanju muralov. Slikali smo v prijetnem vremenu, vsak dan pa smo dodajali nove motive oz. barvne nanose,« pa je dodala dijakinja Sara Seferović.