Potopisno predavanje Janeza Konečnika o Krugerjevem narodnem parku

Domačin Janez Konečnik je v Knjižnici Kočevje pripravil razgibano potopisno predavanje z naslovom Krugerjev narodni park, Republika Južna Afrika. Avtor, ki ga Afrika, njena divjina in živalski svet od nekdaj privlačijo, je ta kontinent obiskal že večkrat. Pred slabim letom se je odpravil še na njegov najbolj južni del, v Republiko Južno Afriko. Nekaj dni je preživel tudi v enem največjih in najbolj znanih narodnih parkov na svetu, Krugerjevem narodnem parku. Z obiskovalci kočevske knjižnice je v besedi in sliki delil najzanimivejše utrinke s poti.

V ospredju so bile predavateljeve barvite avtorske fotografije, s katerimi je udeležencem predavanja približal pokrajino, živali in prebivalce te velike afriške države s kar 63 milijoni prebivalcev. Za kako gromozanski park gre, razkriva podatek, da je njegova površina primerljiva s površino celotne Slovenije. Razdalja od skrajnega severa do najjužnejše točke parka na meji s sosednjim Mozambikom, ki je dobil ime po nekdanjem predsedniku države Paulu Krugerju, je kar okrog 400 kilometrov. Predavatelj nam je zaupal, zakaj ga Afrika tako privlači in kakšno (po)potovanje je za njim.

»Afrika je resnično nenavaden, edinstven kontinent, ki je povsem drugačen od evropskega. V preteklosti sem imel priložnost obiskati severne in vzhodne afriške države, lani pa se mi je ponudila še možnost za obisk Južne Afrike in znamenitega Krugerjevega narodnega parka. Bistvo potovanja ni bilo le, da vidim in fotografiram tamkajšnje divje živali, pač pa tudi spoznati kraje, pokrajino in domačine. To je bilo zame, sploh glede na to, da sem že malce v letih, čudovito doživetje.«

»Gozd je celotno življenje moj drugi dom, zato mi je raziskovanje živalskega sveta v krvi. Zanimiva je primerjava, kako naravo in živali doživljamo pri nas ter kako se do njih vedejo v Afriki. Kako dobro jih znajo opazovati in kako doživeto jih predstavijo obiskovalcem. Pristop je v resnici zelo podoben, razmere pa so popolnoma drugačne. Če je kralj naših gozdov medved, je tam to nedvomno lev. Morda v nasprotju z našim prepričanjem pa moram poudariti tudi, da so vodiči v Afriki izjemno izobraženi in znajo znamenitosti svojih območij predstaviti na zelo kakovosten in zanimiv način.«

»Kot velik ljubitelj narave najraje obiskujem narodne parke, saj je tam narava najbolj ohranjena in veljajo strožja pravila za vse obiskovalce. Tu se najlažje doživi pristni stik z divjino in divjimi živalmi. Sem pa bil malce razočaran nad vozilom, s katerim smo potovali. Pred leti smo se po tanzanijskih parkih vozili še s terenskim vozilom starejše izdelave, kjer smo potniki sedeli na kesonu in smo imeli vseskozi odprt pogled v vse smeri na naravo, ki nas je obdajala. Tokrat pa smo sedeli v sicer najnovejšem modelu, vendar smo lahko le odpirali okna. To je precej otežilo fotografiranje in iskanje motivov. Čeprav je bil prevoz na višjem nivoju in bolj udoben, imam raje prvinska, divja potovanja.«

»Priprava današnjega predavanja je bila precejšen izziv, tako zaradi izbora fotografij kot tudi vsebine. Nikoli si ne napravim posebnega načrta, pač pa se prilagajam občinstvu. Je pa ves trud poplačan, ko vidim, da ljudi moji popotniški vtisi zanimajo. V knjižnici imam že stalni krog poslušalcev, ki radi prisluhnejo mojim potopisom. Zavedam se, da po vseh medijih krožijo tehnično popolnejši posnetki narave, zato sam ponujam osebne izkušnje in doživetja iz prve roke. V knjižnici sem v preteklosti pripravil že več podobnih dogodkov. Veseli me, da še vedno lahko delim utrinke s svojih poti.«