Ljubljanska univerza kot trdnjava narodnoosvobodilnega boja

Središče za javno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je sinoči v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Kočevje v dvorani Šeškovega doma pripravilo predstavitev prenosne razstave z naslovom Trdnjava upornosti in duha – ljubljanska univerza v času okupacije in osvobodilnega gibanja 1941-1945. Ta je na 12 razstavnih panojih zajela različne vidike aktivnega sodelovanja ljubljanske univerze ter njenih akademikom in študentov v narodnoosvobodilnem gibanju in pri uporu proti okupatorjem. Predstavil jo je izr. prof. dr. Bojan Balkovec, sodelavec na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete in soavtor razstave, s katerim smo tudi govorili o njeni vsebini.

»S kočevskim muzejem smo v preteklosti že večkrat sodelovali, leta 2023 smo denimo pripravili simpozij ob obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda. Tudi sicer z muzeji in knjižnicami po Sloveniji radi sodelujemo, saj s tem širimo znanje tudi med druge, ne le akademske, uporabnike. Zdi se nam pomembno, da na naši fakulteti ustvarjamo tudi vsebine, ki so primerne in zanimive ne le za ozek akademski krog, pač pa tudi za širšo javnost. Lani smo obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, ob čemer smo pripravili niz dogodkov in vsebin. Ena od najbolj izstopajočih je bila nedvomno prav razstava, ki jo predstavljamo danes, in s katero želimo prikazati, kako se je ljubljanska univerza, ki je bila tedaj še razmeroma mlada, saj je obstajala šele približno 20 let, odzvala na vojno in okupacijo. Celovito smo prikazali različne vidike njenega delovanja v tem obdobju.«

»Univerza je bila nedvomno pomembna trdnjava upora proti okupatorjem. Akademiki so namreč narodnoosvobodilnemu gibanju dajali intelektualni naboj. Na razstavi so na seznamih navedeni profesorji in študenti, ki so se pridružili partizanom v narodnoosvobodilnem boju. Ne smemo pozabiti niti na ilegalce. Veliko študentov, pa tudi profesorjev ljubljanske univerze je opravljalo ključne naloge v ilegali. Univerza se je, kljub močnim italijanskim in nemškim pritiskom, uspela ohraniti kot avtonomna institucija. Čeprav so jo dali med okupacijo zapreti, je bila že 14 dni po koncu vojne spet odprta in je nadaljevala z akademskim delom. To je jasen dokaz, da se je postavila na pravo stran zgodovine.«

»Znanja, ki so jih posedovali akademiki in študenti ljubljanskih fakultet, so bila izjemno uporabna v boju proti okupatorjem. Na primer grafiki so bili idealni profili za ponarejanje, medicince pa se tako in tako nujno potrebuje v sleherni vojni. Udeležba študentov in profesorjev medicinske fakultete v narodnoosvobodilnem boju je bila zelo številčna. Glede na to, da smo v Kočevju, pa je na tem mestu primerno omeniti, da se je dobršen del takratne intelektualne elite preselil v Kočevski Rog. Tam je bil organiziran celo znanstveni inštitut, v katerem so izobraženi ljudje razmišljali o aktualnem dogajanju in načrtovali življenje po vojni. To je bil za uporniška gibanja po Evropi tedaj izjemen precedens. V tem času so bile ustanovljene tudi nekatere ustanove, ki še danes delujejo, denimo statistični urad.«