Dolina zgornje Kolpe in Čabranke v starih časopisih

V Pokrajinskem muzeju Kočevje so pestro obdobje zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo za obiskovalce, pričeli s predstavitvijo knjige z naslovom Dolina zgornje Kolpe in Čabranke v starih časopisih avtorja Marka Smoleta iz Palčave šiše na Plešcih. Gre za delo, ki na dobrih 60 straneh zajema časopisne objave, tako ali drugače vezane na omenjeno obmejno območje, ki segajo v obdobje od sredine 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. O vsebini in strukturi knjige smo govorili z avtorjem, ki jo je v kočevskem muzeju preko pogovora z direktorico Vesno Jerbič Perko tudi predstavil tukajšnji javnosti.

»Knjiga je nastajala dolgo, ker sem časopisne objave o tem območju več let zbiral za različna predavanja. Digitalne literature na to temo je bilo že pred približno 15 leti v knjižnicah kar veliko, tako na slovenski kot tudi na hrvaški strani. Dejansko sem moral pregledati na tisoče strani literature, vendar se je na koncu trud poplačal, saj se je iz vsega tega materiala izkristalizirala prav zanimiva zgodba. Zanimal sem se predvsem za objave, ki so se dotikale vsakdanjega življenja na tem območju. Torej po eni strani, kaj so ljudje iz omenjene doline pisali in pošiljali v tedanje časopise, in po drugi, kaj se je takratnim urednikom le-teh zdelo pomembno za objavo. Iskal sem tudi objave o konkretnih dogodkih tistega časa. Že v začetku 19. stoletja je bilo recimo značilno, da so se javni razpisi v dolini objavljali v (zlasti ljubljanskih) časopisih, denimo gradbena dela na urejanju vodotokov, cest in poti.«

»Delo zajema okoli sto člankov v več poglavjih. Osrednja točka, ki zgodovinsko povezuje obe strani meje, je Peter Klepec, zato se tudi knjiga prične z objavami o tem ljudskem junaku. Zbrane so prve objave o njem, predvsem pa tiste iz druge polovice 19. stoletja in proti koncu le-tega. Drugi pomembni vezni člen je Sveta Gora. Gre za staro sveto mesto, za katerega po ohranjenih zgodbah vemo, da ima prav poseben mitološki pomen. Ta ni vezan le na krščanstvo preko cerkve Matere Božje, pač pa je bilo že v staroslovanskih časih znano kot svetišče ženskega božanstva. Dobro znane so pripovedi o tu živeči babi, ki je imela moč dajati in tudi jemati življenje.«

»Veliko je tudi zgodb, povezanih s transportnimi potmi, pa tudi o tem, kako so ljudje iz Ljubljane ali Zagreba gledali na naše območje. Čezmejne povezave, ki so vladale tedaj, so bile zelo zanimive. Čabar je imel denimo zelo kakovostno čitalnico, ki je bila tesno povezana s slovensko stranjo. Šlo je za čase, ko je bilo, za razliko od zdaj, to celotno območje gosto poseljeno. Lahko bi rekli, da je kar vrvelo od življenja na obeh straneh meje. Knjiga je tako zbrala dragocene spomine na lep(š)e čase naše doline. Je pa bila velika večina informacij o teh krajih objavljena v slovenskem časopisju.«

»Potrebno je poudariti, da so bile hrvaške vasi močno povezane s Slovenijo. Veliko hrvaških otrok se je šolalo v Kočevju in Ljubljani. Tudi mnogo blaga je vse do druge svetovne vojne na hrvaško stran prišlo preko železniške postaje v Rakeku. Kljub temu je bilo v hrvaških časopisih zaznati bistveno manj objav, zato sem izbrskal in uporabil praktično vse, na katere sem naletel. Knjigo pa sem se odločil končati z objavami o smrti mojega starega očeta, saj je šlo za veliko tragedijo tistega časa, ki je bila deležna velike medijske pozornosti. Zgodila se je namreč prometna nesreča zaradi zrušenja mosta pri Ribjeku, ko sta dva trgovca z Reke prevažala robo s kamionom. S tem se je končalo tudi bogato življenje v naši hiši, Palčavi šiši, ki si ga sedaj prizadevamo znova čim bolj(e) obuditi.«