Kočevski les z novim vodstvom, krmilo prevzel Alan Obranovič

Po dobrem desetletju vodenja družbe Kočevski les je nekdanji direktor podjetja Aleš Marolt zaključil mandat na čelu enega vidnejših kočevskih podjetij. Vodenje je s 1. februarjem kot novi direktor prevzel Alan Obranovič, magister inženir gozdarstva, ki je bil v podjetju kot gozdarski tehnolog zaposlen že od samega začetka. Na tem položaju je bil dolga leta zadolžen za transparentno in odgovorno gospodarjenje z gozdovi, na direktorski položaj pa tako prinaša bogate izkušnje in široko znanje s področja gozdarstva. Povprašali smo ga po viziji vodenja družbe in po ključnih ciljih, ki jih bo zasledovalo podjetje v njegovem dvoletnem mandatu.

Kočevski les je podjetje v lasti Občine Kočevje, ki preko koncesije upravlja z gozdovi na Kočevskem. Drugo področje, na katerem družba deluje, pa je lesna predelava. Podjetje ima lastno skladišče žaganega lesa in tri sušilnice za les, dve s kapaciteto po 100 kubičnih metrov in eno kapacitete 50 kubičnih metrov. Kljub spremenljivim razmeram na (slovenskem in mednarodnem) trgu je dolgoročni cilj zadržati konkurenčnost na obeh področjih. V letošnjem letu bo prišlo do noveliranja koncesije za gozdove, ki jih ima Kočevski les v upravljanju, predvidena pa je tudi nova koncesijska pogodba.

»Za razliko od prejšnjega direktorja, ki je prihajal iz lesarske stroke, sam prihajam iz gozdarske. Kot strokovnjak s področja gozdarstva si predvsem želim, da podjetje Kočevski les še naprej odgovorno gospodari s kočevskimi gozdovi. Že v preteklih letih smo dokazali, da smo na tem področju vrhunski. Nenazadnje smo dobili priznanje Zavoda za gozdove Slovenije za naj lastnika gozdov. Gozd je javno dobro, zato je odgovorno ravnanje z njim ključna prioriteta, zlasti na tako gozdnatem področju kot je Kočevska. Odgovornost našega podjetja je, da z gozdovi delamo transparentno in dolgoročno.«

»Na področju lesne predelave so razmere precej bolj zapletene. Branža lesne proizvodnje je ne le na državni, pač pa tudi na evropski ravni zelo kompleksna. Cene žaganega lesa nihajo, čemur se moramo ves čas prilagajati. Imamo svoje sušilnice lesa, vendar razrez za nas opravljajo podizvajalci. Zato bo potrebno delovanje podjetja stroškovno in kakovostno optimizirati. Že v preteklosti je bil naš cilj, da se čim več lesa iz kočevskih gozdov tukaj tudi predela. Če to ni mogoče, pa se vsaj čim več hlodovine proda na domačem trgu, po možnosti v bližnji okolici. To nam je dobro uspevalo, saj les višje kakovosti ostaja na Kočevskem, v okolici ali vsaj v Sloveniji. Drugače pa je z lesom slabše kakovosti, denimo listavcev, ki gre tujino, saj v Sloveniji nimamo temu prilagojene predelave.«

Kljub temu, da se bo podjetje primorano tudi kadrovsko optimizirati, delovna mesta po direktorjevih besedah niso v nevarnosti. »Glede na to, da nekdanji direktor z marcem podjetje zapušča, se bo število zaposlenih zmanjšalo iz pet na štiri. S strani lastnika smo dobili navodilo, naj maksimalno optimiziramo stroške poslovanja na področju lesne predelave. Da bi dolgoročno »preživeli« in ostali konkurenčni, je to pač nujno. Kar se tiče kadrovske strukture kratkoročno ne pričakujemo nobenih sprememb, zagotovo tudi nobenih odpuščanj.«

Kot izpostavlja novi prvi mož družbe, pa podjetje v resnici ustvarja več delovnih mest. »Čeprav imamo uradno le štiri zaposlene, neposredno zagotavljamo več delovnih mest. Nekatera so bila zaradi sodelovanja z nami tudi ustvarjena in zaradi tega še vedno tudi obstajajo. Denimo podjetje Recinko, ki je pravtako v lasti občine, za nas opravlja celotno sečnjo in spravilo lesa. To pomeni, da je sedem delovnih mest neposredno povezanih z delom za naše podjetje. Enako velja za tri ali štiri delovna mesta v podjetju Recinko na področju gojenja gozdov. Tako je po moji oceni neposredno na naše podjetje vezanih približno 15 delovnih mest na Kočevskem.«