Odgovor Ministrstva za infrastrukturo glede gradnje hitre ceste Ljubljana-Kočevje

Gradnja hitre ceste (ali celo avtoceste), ki bi Kočevje in naše širše območje končno kakovostneje, predvsem pa časovno učinkoviteje povezala s prestolnico, je ena najbolj perečih tem, ki na Kočevskem buri duhove že dolga leta, lahko bi rekli celo desetletja. Kljub številnim smelim in optimističnim napovedim, ki smo jim bili, ne glede na to, katera vladajoča garnitura je bila na oblasti, priča v vseh teh letih, se ta izjemno pomemben razvojni projekt očitno resneje ne premakne z mrtve točke. Zdaj že davnega februarja 2022 je bil v dvorani Kulturnega centra Kočevje z velikim medijskim pompom predstavljen projekt 3. a razvojne osi, ki naj bi do leta 2034 prinesel celostno ureditev cestnih povezav na celotni relaciji od Ljubljane do Petrine. Čeprav je tedaj državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič obelodanil, da določeni postopki že tečejo, danes o kakšnem vidnem napredku ni ne duha ne sluha.

Danes torej hitri cesti očitno nismo kaj prida bližje, sploh če vzamemo v obzir, da lahko zgolj pridobivanje gradbenih dovoljenj, prostorska umeščanja in odprava birokratskih ovir trajajo tudi po več let. Zato smo na Ministrstvo za infrastrukturo naslovili konkretna vprašanja o tem, ali je projekt sploh še aktualen in kateri konkretni koraki se na tem področju izvajajo ali pa se obetajo v bližnji prihodnosti. V nadaljevanju v celoti objavljamo odgovor pristojnega ministrstva:

Cestna povezava G2-106 Ljubljana jug–Škofljica–Ribnica–Kočevje–Petrina na 3. a razvojni osi ni bila nikoli opredeljena kot avtocesta ali hitra cesta, niti ni uvrščena kot samostojni investicijski projekt. Gre za več investicijskih projektov, ki imajo vsak svojo časovnico. Gre torej za nabor ukrepov na obravnavani cestni povezavi, s katerimi se bo zagotovilo ustrezno kvaliteto storitev, ki bo dajala oporo gospodarskemu in demografskemu razvoju Ribniško – Kočevskega območja in spodbudo čezmejnemu prometu. Predvideni potek 3.a razvojne osi poteka po glavni cesti G2-106 Ljubljana (Rudnik) preko Škofljice, Turjaka, Rašice, Velikih Lašč, Žlebiča, Ribnice, Kočevja do Petrine na meji z Republiko Hrvaško, deloma v koridorju obstoječih cest.

Na predmetnih odsekih državnih cest so bile rešitve, zasnovane s ciljem prometne razbremenitve cestnega omrežja, mestnih središč in poseljenih območij, zagotovitve pretočnosti lokalnega, regionalnega in tranzitnega prometa, povečanja potovalne hitrosti, udobnosti potovanja in zmanjšanje potovalnega časa, razmejitve prometnih tokov, izboljšanja prometne varnosti, izboljšanja dostopnosti mestnih in regionalnih središč in dostopnosti v smeri Reke in Kvarnerja. Na tej podlagi so bili zasnovani naslednji večji sklopi ukrepov: povezovalna cesta na območju Lavrice in Škofljice (obravnavana v DPN za žel. progo št. 80), rekonstrukcija do Turjaka, novogradnja na območju Turjaka, novogradnja na širšem območju Velikih Lašč, obvoznica Ponikve, rekonstrukcija Retje–Žlebič, obvoznica Ribnica, obvoznica Kočevje, rekonstrukcija Livold–Petrina.

Del trase poteka po obstoječi cestni povezavi G2-106 Ljubljana jug–Škofljica–Ribnica–Kočevje–Petrina, na posameznih delih, predvsem v delu, kjer se želi promet voditi mimo naselij Lavrica, Škofljica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje, pa bodo izvedene novogradnje, ki bodo zasnovane kot dvopasovne ceste, na območju navezav s prečnimi osmi in na priključkih, kjer prostorske danosti to omogočajo, je predvidena vzpostavitev izvennivojskih križanj. Tovrstna zasnova prispeva k vzpostavitvi neprekinjene zveze in razmejitvi prometnega toka na osi jug–sever in vzhod–zahod. Za predlagane rešitve na strateškem nivoju bo v nadaljnjih fazah treba pripraviti prostorsko in projektno dokumentacijo.

Trenutne aktivnosti:

• Na Škofljici je tako predvidena izvedba podvoza pod železniško progo, za kar je pridobljena projektna dokumentacija za izvedbo. Projekt obsega preureditev cest na območju Škofljice, ki jih izvedba tovrstnega podvoza zahteva, vključno s preureditvijo in izvedbo dveh krožnih križišč. Ocenjena vrednost investicije znaša 20 mio. evrov. Trenutno so v teku odkupi zemljišč in objektov, kjer pa prihaja do zamika časovnice zaradi težav pri odkupih.
• Izdelana je tudi PZI projektna dokumentacija za izvedbo tretjega pasu na G2-106 odsek 0261 Škofljica–Rašica od km 5,430 do km 7,230, za odsek od Smrjen do Gradišča v dolžini 1.800 m, kjer so zemljišča v večji meri že odkupljena. Trenutno je v teku razlastitev za dva lastnika. Ocenjena vrednost investicije po projektantskem predračunu znaša 10,4 mio. evrov.
• Na cesti G2-106 odsek 0262 Rašica–Žlebič je predvidena gradnja krožnega križišča Rašica ter rekonstrukcija regionalne in lokalne ceste, vključno z ureditvami površin za pešce in kolesarje. Za te posege mora pristojna občina sprejeti prostorski akt. Ocenjena vrednost investicije po projektu znaša 1,4 mio. evrov.
• Za izgradnjo pločnika Nemška vas–Prigorica je izbran izvajalec in pred kratkim izvedena uvedba v delo. Pričetek gradbenih del je predviden v roku enega meseca.
• Za ureditev krožnega križišča pri zdravstvenem domu na cesti G2-106/0264 Kočevje–Livold, RT-917 odsek 3602 Kočevje–Željne in LC 171051 v centru Kočevja (1. etapa) in ureditev državne ceste med semaforiziranima križiščema pri zdravstvenem domu Kočevje in centrom mesta Kočevje na glavni cesti G2-106 odsek 0264 Kočevje–Livold od km 1,923 do km 2,221 (2. etapa) je izdelana projektna dokumentacija, in odkupljena vsa zemljišča. Sledi priprava razpisne dokumentacije in objava javnega naročila. Začetek gradnje je predviden v sredini leta 2026.
• Za ureditev krožišča v Fari je v teku izbor izvajalca za gradnjo. Po uspešno zaključenem javnem naročilu, sledi gradnja predvidoma v roku dveh mesecev. Skupna ocenjena vrednost zgoraj navedenih investicij znaša pribl. 35,9 mio. evrov.

V pripravi so državni prostorski načrti:

• Za obvoznico Ribnice sta izdelana študija variant/predinvesticijska zasnova (ŠV/PIZ) in okoljsko poročilo za obvozno cesto Ribnica. Pridobivajo se mnenja o ustreznosti okoljskega poročila na podlagi Zakona o varstvu okolja in mnenja nosilcev urejanja prostora. Po uskladitvi bo dopolnjeno gradivo ponovno objavljeno v prostorskem informacijskem sistemu, da bodo nosilci urejanja prostora pregledali dopolnitve in podali pozitivna mnenja. Nadaljujejo se postopki umeščanja v prostor.
• Za odsek Turjak–Retje je sprejet sklep o pripravi DPN. V zaključni fazi so postopki javnih naročil za pridobitev izdelovalca strokovnih podlag, ŠV/PIZ in okoljskega poročila.
• Za nadgradnjo železniške proge državna meja–Metlika–Ljubljana, odsek Ljubljana–Ivančna Gorica je postopek državnega prostorskega načrtovanja trenutno v fazi priprave strokovnih podlag za utemeljitev rešitve (faza študije variant/predinvesticijska zasnova), vključno z načrtovanjem optimizacij proge in spremljajočih ureditev ter usklajevanji z nosilci urejanja prostora. Vzporedno se izdeluje tudi okoljsko poročilo. Sprejem DPN je po trenutnem terminskem planu predviden sredi leta 2026.

Kot že navedeno uvodoma, ne gre za enovit projekt, temveč ga sestavlja več investicijskih projektov, ki imajo vsak svojo časovnico. Določeni projekti (npr. obvoznica Kočevje), so neposredno vezani na izbor variante umeščanja v prostor predhodnega odseka pri Ribnici, zato pri obvoznici Kočevje trenutno še ni začet postopek umeščanja v prostor.

O poteku projekta smo se obrnili tudi na Občino Kočevje, kjer nam je podžupan Andrej Mladenovič podal precej manj optimistično sliko: “Projekt gradnje hitre ceste do prestolnice se je popolnoma (za)ustavil. Sedanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek nam je že v začetku ministrovanja dala jasno do znanja, da v času njenega mandata zadeva ne bo stekla, saj so prioritete usmerjene v druge projekte, zlasti v razvoj železniškega prometa. S strani ministrstva v zadnjem obdobju nismo dobili nobenega obvestila glede izvedbe projekta, si pa hitre ceste seveda močno želimo in upamo, da bodo potrebni postopki čim prej stekli.”