Kočevski nogometni dragulj navdušuje v Ljudskem vrtu

Čeprav članska ekipa Nogometnega kluba Kočevje že desetletja ne dosega več rezultatov, kakršni so jo spremljali v zlatih časih kočevskega nogometa sredi 90. let prejšnjega stoletja, iz našega okolja tudi v zadnjih letih še vedno izhajajo nekateri izjemno nadarjeni nogometaši. Med njimi velja posebej izpostaviti Mateja Tadiča, velikega upa slovenskega nogometa, ki je eno glavnih imen jesenskega dela mladinskega državnega prvenstva, in ki je 25. oktobra kljub mladosti že debitiral na prvoligaški prvenstveni tekmi največjega slovenskega kluba NK Maribor.

Matej, ki prihaja iz Slovenske vasi, je letnik 2007, nogomet pa je v domačem kočevskem klubu pričel trenirati že pri rosnih 5 letih. Za kako izjemno nadarjenega nogometaša gre, so kaj hitro opazili domala vsi elitni slovenski klubi. Bitko za njegov podpis je dobila ljubljanska Olimpija, ki se ji je pridružil in nemudoma pričel navduševati v njenem mladinskem pogonu. Žal pa ga je (k sreči le začasno) ustavila višja sila. Utrpel je hudo poškodbo kolena, moral na operacijo, po posegu pa je sledilo mučno večmesečno okrevanje. To je bilo zahtevno obdobje za fanta, ki je v državnih ligah za nogometaše od 15 do 19 let na 59 tekmah dosegel kar 37 zadetkov. Pred tem je zanimanje zanj pokazal celo belgijski velikan Genk, a je odmeven prestop v tujino zaradi te nezgode padel v vodo.

Kljub temu je razmišljal pozitivno in si z vsemi močmi prizadeval, da bi se čim prej vrnil na zelenice v formi, kakršno je kazal pred poškodbo. Slednja mu sicer ni preprečila le selitve v močno belgijsko prvenstvo, pač pa so se mu (kot se je kasneje izkazalo prehitro in prelahko) odrekli tudi pri Olimpiji. Že med rehabilitacijo je zato sledila selitev v Domžale k tamkajšnjemu prvoligašu, ki je znan po odličnem načrtnem delu z mladimi nogometnimi dragulji. Že na prvi tekmi po povratku je zabil gol, usoda pa je hotela, da prav ljubljanskim Zmajem. V polno je meril tudi na drugi tekmi proti velenjskemu Rudarju in dokazal, da mu poškodba ni vzela vsega, kar ga je krasilo pred njo. Predvsem ne izjemnega »nosa za gol«.

Odlične igre v domžalskem dresu so prinesle zanimanje najtrofejnejšega slovenskega kluba in eden najobetavnejših nogometašev pri nas je z razvojem nadaljeval v znamenitem vijoličastem dresu. Kariero v štajerskem ponosu je mladi napadalec začel odlično, saj je v elitni slovenski mladinski ligi Eon NextGen za Vijoličaste odigral 26 tekem in dosegel 12 golov. Pred tem je ducat zadetkov v najmočnejšem mladinskem tekmovanju prispeval tudi za Domžale. Življenjsko formo pa je ujel prav v letošnjem jesenskem delu sezone. V prvi polovici prvenstva je neposredno sodeloval kar pri 18 zadetkih Maribora, ki v Prvi slovenski mladinski ligi zaseda 2. mesto.

Pod vodstvom znanega trenerja Radovana Karanovića je zbral 1299 igralnih minut, ob tem pa dosegel 10 zadetkov in dodal še 8 asistenc, s čimer je bil eden najbolj izstopajočih posameznikov prvenstva. Odlične predstave niso ostale neopažene niti v tujini, zopet je postal zanimiv najuglednejšim lovcem na talente. Mariboru je sicer pogodbeno zavezan do 31. maja 2028, prav dolgoročna pogodba pa dokazuje, da v Ljudskem vrtu nanj še kako resno računajo tudi v prihodnosti.

Pred kratkim pa je dosegel še en sijajen mejnik za kočevski nogomet, ko je jeseni s številko 36 na hrbtu debitiral za mariborsko člansko ekipo, ko je odigral 9 minut srečanja Prve lige Telemach proti Nogometnemu društvu Primorje iz Ajdovščine, ki jo je v kultnem Ljudskem vrtu njegova ekipa dobila s 4:0. Več kot očitno je, da je 18-letnik prerasel mladinsko ligo in je napočil čas za redno igranje v članski konkurenci. Spomladi naj bi se preselil k ljubljanskemu klubu Ilirija 1911, kjer bi začel nabirati dragocene minute v drugoligaški konkurenci in se postopoma pripravljati na več priložnosti tudi v vijoličastem dresu na največjem slovenskem nogometnem odru.

Kljub temu, da mu v karieri nikakor ni bilo postlano le z rožicami, je vztrajni mladi Kočevec tako dokazal, da se s trudom in trdim delom lahko izpolnijo sanje. Ob tem mu lahko zaželimo le čim manj poškodb, čim več doseženih zadetkov in da bi zanj čim večkrat slišali tudi v članski karieri.

Izidor Volf