Kočevska moja posrana dežela

Danes je 30. maj leta 2012. Okoli 11. ure fotografiram cvetoče dolenjevašško polje. Travniki so tako cvetoči, tako diššeči, da kar prevzamejo. Svoji lepoti se imajo zahvaliti ker cvetijo brez gnojničnega preliva! Nekaj kilometrov stran, nekaj minut kasneje, malo južžneje na kočevskem polju. Drugačne barve, drugačni cvetovi, drugačne vonjave…. Spraššujem se, spraššujem vse nas: do kdaj bomo prenaššali, da iz dneva v dan “serjejo” po nas?

Ali mi na Kočevskem nimamo pravice do čistega okolja, ali mora biti drek iz vseh slovenskih farm polit pred mojim in tvojim pragom. Skrajni čas je, da se zganemo in kaj ukrenemo!!! Za začetek napolnimo s temi fotografijami vse poštne nabiralnike na Kočevskem! Prej ali kasneje se morajo tisti, ki lahko ukrepajo, zamisliti in zganiti. Fotografije v razmislek in ukrepanje!