Štiri leta pozneje

Sredi tega meseca se je Kočevje spet pojavilo v slovenskih medijih. Trikrat lahko ugibate, v kakšnem kontekstu smo si to zaslužili tokrat.

Po delavcih Prenove se je na prizorišče “vrnil” Dušan Lesar, katerega problemi z odškodnino za izpraznjeno denacionalizirano stanovanje se vlečejo že od leta 1997. Takrat so namreč z Občine Kočevje na Ministrstvo za okolje in prostor poslali naslednji dopis:

Občina bi morala pri odškodnini “sodelovati” z okoli 5 miljoni takratnih tolarjev (cca 20.800 Eur), za katere pa je nekdo očitno imel drugačne načrte.

S tem se je začela skoraj neskončna veriga tožb in pritožb na vse možne instance sodišč, primer je bil 28. novembra 2005 obravnavan celo na izredni seji Občinskega sveta, sedaj pa je “končal” pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik.

V nekdanjem Kočevskem Kam-u sem vsa ta dogajanja obsežno opisal v januarski številki 2006 – če vas zanima, si lahko *.pdf člankov naložite z naslova: http://www.shrani.si/f/5/f8/ShoziZJ/lesar.pdf

Ob tem, da je Občina Kočevje aprila 2002 Lesarju vseeno morala plačati svoj del odškodnine, da je izredna seja OS stala okoli 400.000 SIT (cca 1660 Eur), da je Občina samo za ta primer do leta 2006 porabila 879.000 SIT (cca 3660 Eur), je župan Janko Veber hladnokrvno pripisal, da bo stroške odvetnikov krila stranka, ki je izgubila tožbo z zahtevo za plačilo zamudnih obresti, se pravi, Dušan Lesar.

Ob vsem tem je seveda imela ogromno problemov tudi prodajalka hiše Tončka Senčar – če bi Občina in Ministrstvo pravočasno in brez zapletov nakazali sredstva Lesarju, bi se problem v primeru neplačila rešil z enostavno upniško-dolžniško razpravo med dvema civilnima osebama.

Tako pa je primer “zaposlil” praktično vse sodne instance. Če na hitro preštejem samo sodne postopke, ki so omenjeni v Kam-u z januarja 2006, jih naštejem vsaj 6, na različnih sodiščih, od Upravnega, Okrožnega, Višjega, Vrhovnega, …. Koliko jih je še bilo in koliko je to stalo, se mi ne sanja, jasno je le to, da 13 let po začetku te kalvarije Lesarjeve mečejo iz hiše (ker je nista plačala), z njunim problemom pa se sedaj ukvarja še varuh človekovih pravic.

Gospod, ki je svojemu občanu (pa tudi državnim službam) zakuhal vse to, še vedno sedi na županskem in poslanskem stolu. Kakšno korist je imel od vsega tega, ne vem. Ne dvomim pa, da se bo, če bo Občina morala nekoč poiskati kakšno luknjo za “brezdomna” Lesarjeva, pred novinarji hitro pohvalil s svojim globokim čutom za nesebično pomoč tistim, ki v življenju niso imeli sreče.

Bojan Marinč

Mnenja in stališča avtorja ne odražajo mnenj in stališč uredništva in za njih ne odgovarjamo.

Sorodne vesti:

Kolumna: Bojan Marinč-Granitne kocke za Arbitražni sporazum

Kolumna: Bojan Marinč-Glas cerkve?

Kolumne na TvKočevje.si