Odgovornost 2.del
Preden otroku podamo različne možnosti odločitev in posledice, ki odločitvam sledijo, pa se moramo prepričati, da so posledice sprejemljive in da jih bomo lahko tudi izvedli. Nesmiselno je recimo reči: Če boš ukradel čokolado v trgovini, te bodo odvedli policisti v zapor – karikiram, da bo lažje razumeti.
Odgovornost 1.del
Tako kot sem dejal v uvodnem nagovoru, se bom v kolumnah dotikal tudi vrednot, ki jih je potrebno osvoboditi praha… Danes bom nekaj malega rekel o ODGOVORNOSTI. Kaj je odgovornost? Kdo je odgovoren in seveda zakaj so lahko odgovorni že naši najmlajši.
Pekel na Kočevskem
Se spomnite legendarnega filma iz leta 1986, Hell in the pacific, Pekel na pacifiku je bil, mislim, da preveden naslov. Gre za dva vojaka, eden ameriški, drugi japonski, ki se znajdeta na daljnem pacifiškem otoku sama.
Miselna naravnanost
V zadnji kolumni sem opozoril na tri bistvene stvari, ki jih moramo upoštevati pri vzgoji. Prav je, da jih ponovim, ker se nam morajo utrditi v podzavesti:
Peljal se je popotnik skozi Kočevje
Ko se človek s počitniškega potepanja po svetu vrne v domače Kočevje in z nekoliko bolj objektivno distanco doživlja naš prostor, postane žalosten in jezen. Vsakdanja rutina gibanja po domačem mestu nam namreč otopi kritičen odnos do nereda in nemarnosti. Pa si zamislimo, da smo tujec, ki se pripelje z radovednostjo in pričakovanji v Kočevje.No, začetek je kar obetaven: Cvetličarna Požar, ki lepo skrbi za svojo cvetočo podobo, kar ji tudi pritiče.
Edina res vedna stvar v moji zgodbi o služenju vojske, je bilo prijateljstvo, ki se je rodilo nekje na bolgarski meji, v uniformi Jugoslovanske narodne armade. Z Ivanom, tako mu je namreč ime, sva skupaj preživela pol leta na mali karavli bogu za hrbtom v vzhodni Srbiji. To prijateljstvo je zdržalo preizkušnjo 26-letne prekinitve vseh stikov in le stricu googlu se moram zahvaliti, da je prišlo do ponovnega srečanja in obnovitve lepega srčnega odnosa. Neverjetno je, da se z nekom srečaš prvič po 26 letih in steče pogovor, kot da ne bi minilo že več kot četrt stoletja, kar sva se videla.
Na javni prireditvi se poleg vas pojavi moteči element. Na mestu si postavite vprašanje: "Vstati ali ostati?"
MED POČITNICAMI?
Smo v obdobju, ko smo starši še toliko bolj pod pritiskom mladostnikov. Med počitnicami se končajo vse obveznosti, ki jih je imel otrok med šolskim letom. Konča se pouk, pri katerem je otrok do zgodnjih popoldanskih ur, končajo se vsi krožki, obveznosti, glasbene šole, v katerih je otrok preživljal popoldneve…
Jagode s Kitajske, češnje iz Argentine in moram reči, da glede na pot, ki so jo naredile, izgledajo tako lepo kot da so bile odtrgane včeraj, pa še pri sosedu. Malo se nas vpraša, kako je to mogoče?
Poznam razgledanega in učenega možakarja, ki trdi, da je pamet edina stvar, ki je na tem svetu pravično porazdeljena. Nihče namreč ne bo dejal, da ima le te premalo, s tem priznal, da pa morda le ni vseveden ali pa da bi za kakšno stvar celo rekel, da je ne razume.
S trditvijo se strinjam delno, oziroma jo bom skušal ovreči. Z ugotovitvijo, da nisem zadosti pameten, da bi določene stvari povsem razumel, bom nekdo, ki je priznal, da določenih stvari nikakor ne more razumeti, s čimer je ovržen tudi tisti nihče.
Rdečelični božički plezajo na balkone hiš, utripajoče lučke na slehernem oknu, košate smreke na osrednjih trgih slovenskih mest, prisiljen filantropizem, zaslužkarstvo pod pretvezo humanitarnih akcij, lažna evforija, hinavski nasmehi na obrazih ljudi in srečn'ga pa zdrav'gana vsakem koraku.
Definitivno se bo kdo od vas našel v naslednjih povedih. »Najin otrok nima nikakršnega spoštovanja do naju. Zmerja naju, samo zahteva… Ali - najin otrok je nesramen, jezika, zanj sva marsikaj, samo starša ne, v šoli ne dela… ter spet – otrok je zašel v slabo družbo, kadi, popiva in dela marsikaj kar niti ne veva…
Kot človek sem prepričan, da moramo začeti o vzgoji govoriti bolj naglas, kot pedagog se zelo dobro zavedam, da je najtežje delo na svetu – biti starš, kar je premnogokrat prepuščeno kar prostemu teku in menim, da je med drugim naloga in dolžnost ravnatelja, da določene stvari jasno pove in se tudi sam opredeli, ter na ta način marsikomu pomaga ali pa le nakaže smer. Nenazadnje si upam povedati, da imamo na področju vzgoje težave, ki jih mora rešiti vsak posameznik med nami, saj se bodo v primeru mižanja težave samo stopnjevale. Vzgoja je kot bumerang, vedno se nam vrne nazaj, v dobrem ali pa slabem…
